Islam je najhitreje rastoča religija

Islam je najhitreje rastoča religija. Raste celo hitreje kot svetovno prebivalstvo. Leta 2070 bo imel največ vernikov, je pokazala študija ameriškega raziskovalnega centra Pew. Število muslimanov naj bi se do leta 2050 povečalo za 73 odstotkov, število prebivalcev pa za 35.

Leta 2010 je bilo muslimanov 1,6 milijarde ali 23,2 odstotka svetovnega prebivalstva, predvidevajo pa, da jih bo štiri desetletja pozneje slabih 30 odstotkov. Število kristjanov, pripadnikov druge najhitreje rastoče vere, naj bi se do leta 2050 povečalo za 35 odstotkov in naj bi z 31-odstotnim deležem svetovne populacije ostali največja verska skupnost na svetu. Leta 2010 jih je bilo na svetu 2,17 milijarde, od tega 1,2 milijarde katoličanov, katerih število se zmanjšuje v prid evangelistom in pentakostalcem.

Demografski razlog

Glavni razlog za tolikšno povečanje števila muslimanov je demografski – muslimani imajo več otrok kot pripadniki drugih ver. V povprečju vsaka muslimanka rodi 3,1 otroka, medtem ko je povprečje pripadnic vseh drugih religij skupaj 2,3 otroka, kristjank pa 2,7. Poleg tega so muslimani najmlajša verska skupina, saj je bila njihova povprečna starost leta 2010 23 let, kar sedem let manj, kot je povprečna starost nemuslimanov. Tako je večji del muslimanov že v življenjskem obdobju, ko imajo otroke. To torej skupaj z visoko stopnjo rojstev najbolj vpliva na rast števila muslimanov v svetu. Pričakovati je, da jih bo proti koncu stoletja več kot kristjanov.

Največ muslimanov bo živelo v azijsko-pacifiški regiji, kjer jih je že zdaj največ, 62 odstotkov. Med državami jih bo največ v Indiji, čeprav bo v tej državi še naprej največ hindujcev. Zdaj živi največ muslimanov v Indoneziji. V Afriki bo največ muslimanov živelo v ­Nigeriji, danes pa jih v Egiptu.

V Evropi 10 odstotkov

Sredi 21. stoletja bo v Evropi desetina muslimanov. V Evropski uniji živi največ muslimanov v Nemčiji in Franciji. Njihovo število se je v Evropi povečalo s 4 odstotkov leta 1990 na 6 odstotkov leta 2010. Na povečanje so na nekaterih območjih, vključno z Evropo in Severno Ameriko, vplivale tudi migracije. Tam, kjer od nekdaj živijo muslimani, na Kosovu, v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori in Rusiji, se njihovo število ne bo toliko povečalo kot v severozahodni in ­južni Evropi.

Po predvidevanju raziskovalcev se bo število kristjanov v Evropi do leta 2050 znižalo z današnjih 553 milijonov na 454 milijonov. Zanimivo je, da je v študiji navedeno tudi število muslimanov v ZDA, ki ga do zdaj ni bilo mogoče ugotoviti. Po oceni raziskovalcev je leta 2015 v ZDA živelo 3,3 milijona muslimanov vseh starosti oziroma odstotek prebivalstva, do leta 2050 pa naj bi jih tam bilo 2,1 odstotka, s čimer se bodo izenačili z židi, ki so zdaj na drugem mestu (brez upoštevanja ateistov in agnostikov), in s pripadniki episkopalne cerkve, ki jih je zdaj največ.

Tretja najštevilnejša verska skupina sredi stoletja bodo hindujci, ki jih bo 14,9 odstotka, za njimi pa ateisti in agnostiki, ki jih bo po predvidevanjih centra Pew 13,2 odstotka. Strokovnjaki s tega centra, ki že vrsto let spremljajo ta gibanja, so opozorili, da lahko številni dogodki, kot so znanstvena odkritja, oboroženi konflikti, družbena gibanja, politična trenja, naravne katastrofe in sprememba ekonomskih razmer, spremenijo napovedane demografske trende na način, ki ga ni mogoče predvideti. To je pravzaprav največji problem takšnih projekcij. Po letu 2011 in valu nemirov, ki je zajel osrednji del muslimanskega sveta, so danes v več kot polovici ključnih muslimanskih držav nestabilne razmere. Ostri konflikti so v osrednjem muslimanskem delu – Siriji, Iraku, Jemnu, Libiji, Somaliji –, nestabilne so tudi nekatere večje muslimanske države, kot so Sudan, Egipt, Pakistan in Afganistan.

Razširjenost religij danes

V svetu danes obstaja 4300 religij, kar ni dosti manj, kot je na primer živih jezikov – teh je 6800. Skoraj 75 odstotkov svetovnega prebivalstva prakticira eno od petih najbolj razširjenih in vplivnih ver sveta: budizem, krščanstvo, hinduizem, islam in judaizem. Krščanstvu in islamu skupaj pripada skoraj polovica od 7,4-milijardne svetovne populacije.

Če bi ateisti ustanovili religijo, bi bila to tretja najvplivnejša regija na svetu. Po raziskavi se danes označuje za ateiste 16,4 odstotka svetovne populacije, njihovo število naj bi se v prihodnosti zmanjšalo za nekaj odstotkov, čeprav v Evropi in Severni Ameriki narašča. Na četrtem mestu je hinduizem z 900 milijoni pripadnikov, na petem mestu pa kitajska tradicionalna religija s 394 milijoni pripadnikov. Budizem je na šestem mestu s 376 milijoni vernikov. Na enajstem mestu je spiritizem s 15 milijoni pripadnikov, judaizem je na dvanajstem mestu s 14 milijoni vernikov.

Raziskava je pokazala na najbolj razširjen mit v angleško govorečih državah, namreč da so pripadniki islamske vere Arabci. Suniti bodo še naprej tvorili veliko večino muslimanskega prebivalstva. Delež šiitov se zmanjšuje zaradi relativno nizke stopnje rasti prebivalstva v Iranu, kjer živi tretjina šiitov v ­svetu. V Iranu ženska v povprečju rodi 1,7 otroka, v Nigeriji pa ­sedem.

Študije centra Pew v akademskih krogih uvrščajo med najrelevantnejše vire za raziskovanje religij v svetu. V eni prejšnjih študij je navedeno, da je bilo leta 1970 v Evropi 655 milijonov kristjanov in so tvorili 75 odstotkov prebivalstva, medtem ko je bil leta 1910 njihov delež 94,6-odstotni. Leta 2010 jih je bilo v Evropi 78,6 odstotka, leta 2020 pa naj bi jih bilo 78 odstotkov. Število kristjanov se torej v zadnjih 40 letih ni bistveno spremenilo.

Rast tudi v Sloveniji

V Sloveniji so muslimani druga največja verska skupnost za rimskokatoliško. Leta 1991 se je v popisu prebivalstva izreklo za muslimane 29.361 oziroma 1,5 odstotka slovenskega prebivalstva, v popisu leta 2002 pa 47.488 oziroma 2,4 odstotka. Prve skupine muslimanov so prišle v Slovenijo v času Jugoslavije (1918–1941), njihovo število se je zelo povečalo po drugi svetovni vojni, ko so v Slovenijo prišli ekonomski migranti, največ iz BiH. Konec šestdesetih let se je priselilo v Slovenijo tudi veliko muslimanov Albancev s Kosova in Makedonije. Med muslimani v Sloveniji so tudi Makedonci, Goranci (s severnih obronkov Šar planine in tromeje Kosova, Albanije in Makedonije), Turki, Arabci ...