Islamska država v zmernem islamu

Istočasni napadi na več krajih­ v središču indonezijskega glavnega mesta Džakarta včeraj­ niso presenetili političnega vodstva te države. Prejšnji mesec so mobilizirali­ 150.000 pripadnikov varnostnih sil, da bi zavarovali verske stavbe, letališča in javne prostore, kjer se zbira veliko ljudi.

Indonezijske oblasti ne vedo samo tega, ali so grožnje islamistov, da bodo izvedli atentate na visoke politične predstavnike, policiste in druge državne uslužbence, neposredno povezane s terorističnim dejanjem, v katerem je sodelovalo več samomorilskih napadalcev z bombami, in ali je treba popolnoma zavreči nedavne analize, v katerih so trdili, da Islamska država (IS) ne more najti primernega okolja za svojo uveljavitev v najštevilnejši muslimanski državi na svetu.

Policija ugotavlja, kaj se je pravzaprav zgodilo včeraj, za zdaj je potrdila, da je bilo vsaj šest eksplozij in da je umrlo vsaj šest oseb, med njimi trije policisti. Pripadniki varnostnih sil so ustrelili tri in aretirali­ štiri napadalce, vendar še vedno poskušajo identificirati tri samomorilce, ki so se razstrelili med usklajeno akcijo, ki se je začela v restavraciji Starbucks v pritličju neke državne stavbe.

Skrivnostna skupina Gafatar

Strokovnjaki za terorizem so v torek opozorili, da poskuša IS najti vsaj eno oporišče v Aziji, najverjetneje na Filipinih in v Indoneziji. Na lanskem varnostnem forumu Shangri-La Dialogue je singapurski premier Li Hsien Lung poskušal usmeriti pozornost navzočih na takšno grožnjo, vendar je bil Rohan Gunaratna, profesor na šoli za mednarodne študije pri tehnološki univerzi Nanyang, prepričan, da bo novo območje Islamske države nekje na filipinskem otočju. Tam so namreč že prej nastajala oporišča za usposabljanje teroristov, skupina krajevnih islamistov pa je pred kratkim izrazila lojalnost samooklicanemu kalifu Abu Bakru al Bagdadiju in imenovala vodjo skupine Abu Sajaf v Basilanu za voditelja IS na Filipinih.

Napade v Džakarti so pravzaprav pričakovali že okoli božiča in novega leta, saj je indonezijska policija prejela okrog 20 sporočil družin, ki so prijavile izginotje svojih članov. Mogoče je bilo sklepati, da so se izginule ženske in moški pravzaprav pridružili skupini Gafatar, o kateri je oblast vedela zelo malo, vendar je predvidevala, da je povezana z IS in so jo uporabili za napad na javnih mestih. Predsednik Džoko Vidodo je od vseh varnostnih organov zahteval, naj bodo pripravljeni, vodji policije pa naročil, naj razišče ozadje radikalizacije, ki se ji je ta država dolgo upirala.

Ideologija in radovednost

Ko je vodja državne policije Badrodin Haiti konec lanskega decembra ugotovil, da revščina ni več najpomembnejši dejavnik, zaradi katerega Indonezijci vstopajo v ekstremistične islamistične organizacije, denimo organizacijo Vzhodnoindonezijskih mudžahedinov (MIT) ali IS, se je sprva zdelo, da je to pravzaprav dobra novica. Toda ko je povedal, da je zdaj »najpomembnejši dejavnik ideologija in radovednost« in da IS pridobiva državljane predvsem z družbenimi omrežji, ki jih v Indoneziji uporabljajo pripadniki srednjega razreda, je bila ugotovitev slišati kot resna grožnja.

Elitne policijske enote so, je povedal general Badrodin, novembra lani preiskovale regije, v katerih bi se lahko skrivali pripadniki skupine MIT, ki je prav tako izrekla lojalnost Islamski državi, vendar je opozoril javnost, da tudi če jim uspe ujeti vodjo te skupine Abu Vardaha, znanega pod vzdevkom Santoso, to ne pomeni, da so premagali teroriste. »Tudi če ubijemo Santosa, ga bo nadomestil nekdo drug. Tako delujejo takšne organizacije,« je povedal.

Kljub temu so tuji strokovnjaki za delovanje Islamske države pripomnili, da je v tej organizaciji še vedno razmeroma malo Indonezijcev. Lani, denimo, jih je bilo okrog 700, in to takrat, ko je bilo med člani IS 6000 Tunizijcev, 2500 ruskih državljanov in 1700 Francozov. Treba je vedeti, da ima Indonezija več kakor 257 milijonov prebivalcev, od tega 87 odstotkov ­muslimanov.

Brez represivne vlade

Eden od razlogov za takšno stanje, so poudarili strokovnjaki, je, da Indonezija nima represivne vlade ter je družbeno in politično stabilna država, v kateri se muslimani kot večina ne počutijo kot preganjana, prezrta ali diskriminirana skupina.­ Še pomembnejše je, so dodali, da lahko v tej državi delujejo tudi radikalne skupine, ki imajo zagotovljeno svobodo govora. Zakonito lahko zagovarjajo islamske zakone in celo ustanovitev islamskega kalifata, zato večinoma nimajo občutka, da lahko dosežejo cilj samo z nasiljem. Poleg tega je Indonezija,­ ko se je osamosvojila od nizozemskih kolonizatorjev, preživela več razvojnih obdobij, v katerih se je spoprijela s terorizmom in džihadističnimi gibanji, zato je pridobila izkušnje v boju proti ekstremistom. Spomnimo se samo napada na Bali leta 2002, ko je prevzela odgovornost zanj skupina Džema Islamija. Po vseh zgodovinskih izkušnjah je Indonezija zdaj najbolj naklonjena zmernemu islamu, zato je bilo v molitvah, izgovorjenih od začetka letošnjega leta v tisoče džamijah, najpogosteje slišati svarilo pred bližnjevzhodnimi idejami, ki niso skladne z vero.

Toda teroristični napad na Džakarto razkriva, da IS gotovo ne bo pustila pri miru Indonezije. Če bo tej organizaciji uspelo ustanoviti svojo pokrajino v tej državi ali na Filipinih, bodo posledice pogubne. IS bi lahko tja poslala svoje strokovnjake za razstrelivo in za različne metode množičnega ubijanja, nato pa bi v svoja taborišča za usposabljanje vabila vse, ki se jim zdi Sirija predaleč. Tu bi lahko nastali odredi za napad na Malezijo, Avstralijo in Kitajsko.

Povezave med terorističnim napadom na Džakarto in IS še niso potrdili, vendar je neimenovan vir potrdil Amaku – tiskovni agenciji, povezani z IS, da je bila to res akcija pripadnikov te organizacije. Tarča napada so bili tujci in pripadniki varnostnih sil, ki jih morajo ščititi. Voditelji vseh držav južne in jugovzhodne Azije so takoj poslali indonezijski vladi izraze sočutja in podpore. IS je skupna mora. Ali se bo državam uspelo upreti tej organizaciji, je odvisno od moči regionalne koalicije.