Tiskane izdaje
Svetovni vojaški izdatki so lani prvič po štirih letih rahlega upadanja znova narasli. Po podatkih Stockholmskega inštituta za proučevanje miru (Sipri) so na pospešene nakupe orožja vplivali predvsem napete razmere na vzhodu Evrope in zaostrovanje krize na Bližnjem vzhodu.
Skupaj so vse države na svetu lani po podatkih Siprija za oboroževanje porabile 1,676 bilijona dolarjev, kar je približno 1,471 bilijona evrov. Preračunano to pomeni en odstotek več kot leta 2014, v svetovnem merilu pa je vsota primerljiva z 2,3 odstotka vsega svetovnega bruto domačega proizvoda. Vojaški izdatki so na svetu nazadnje naraščali v letih od 1998 do 2011, potem pa so v letih od 2011 do 2014 vsako leto za nekaj odstotkov padli. Svoje je k temu prispevala tudi finančna kriza, zaradi katere so mnoge, predvsem zahodne države, svoje proračune uravnoteževale tudi tako, da so v njih nižale predvsem izdatke za oboroževanje. Čeprav tovrstno varčevanje še ni povsem končano, se svet zdaj znova oborožuje, to oboroževanje pa je po ugotovitvah Siprija zelo regionalno pogojeno.
Oboroževanje vzhodne Evrope
Nanj močno vplivajo predvsem krize v neposredni soseščini. Zaradi ukrajinske krize in tako imenovane »ruske nevarnosti« so se tako lani opazno povečali vojaški proračuni vzhodnoevropskih članic EU in Nata, med katerimi prednjačijo Poljska, Litva, Latvija in Estonija. Svoje sta zagotovo prispevala tudi že dalj časa napovedovana večja vojaška prisotnost Nata v tem delu Evrope in z njo povečani nakupi ameriškega orožja, s katerim skušajo zlasti manjše baltske državice kompenzirati občutek ogroženosti zaradi domnevnih ruskih poskusov destabilizacije. Po podatkih Siprija so se vojaški proračuni teh držav zaradi vseh teh novih napetosti, za katerimi pogosto tiči tudi »zgodovinski strah« pred Rusi, v skupnem merilu lani povečali kar za 13 odstotkov.
Podoben trend hitro rastočega oboroževanja je zaradi zaostrovanja oboroženih konfliktov na območju nekdanje Sirije in Iraka, delno pa tudi Jemna, zaznati tudi na širšem Bližnjem vzhodu. S svojim hitrim oboroževanjem in pospešenim kupovanjem orožja tam že nekaj let zapored prednjači predvsem Saudova Arabija, ki je v svetovnem merilu z 87,2 milijarde dolarjev vrednimi nakupi po stroških za oboroževanje lani prvič prehitela Rusijo in se uvrstila na tretje mesto takoj za prav tako že dalj časa hitro oborožujoče se Kitajsko. Saudska kraljevina je namreč tudi lani kupila bistveno več orožja kot Velika Britanija, ki je s 55,5 milijarde dolarjev na svetovni lestvici peta, in skoraj toliko kot sta ga skupaj kupili peta Francija in deveta Nemčija. Podobno hitro se v tem delu sveta oborožuje tudi Irak, ki je sicer bistveno skromnejši, je pa lani za orožje namenil kar 35 odstotkov več kot leto prej.
Tudi Zahod napoveduje okrepitve
Med vsem državami sveta za orožje seveda še vedno daleč največ denarja porabijo Združene države Amerike, ki so bile tudi lani s 596 milijardnim vojaškim proračunom krepko na prvem mestu. Čeprav se ameriški izdatki za orožje še kar manjšajo (lani so bili za 2,4 odstotka manjši kot leto prej), v svetovnem merilu še vedno pomenijo več kot tretjino vseh svetovnih izdatkov za oboroževanje. Američane po izdatkih za oborožitev za zdaj kot edina svetovna sila počasi, a vztrajno dohiteva samo milijardna Kitajska, ki je lani svoj vojaški proračun znova povečala za 7,4 odstotka. V veliki meri tudi zaradi oboroževalne tekme za nadzor v Južnokitajskem morju in posredno v Tihem oceanu.
Podobno velikih investicij v posodobitev svoje oborožitve se je zadnje čase lotila tudi Rusija, ki je lani svojo vojaški proračun prav tako povečala za 7,5 odstotka, a se je zaradi razvrednotenja rublja in nekaterih Siprijevih popravkov v statistikah za lansko leto kljub vsemu znašla za Saudovo Arabijo. Tri klasične zahodnoevropske vojaške sile, Velika Britanija, Francija in Nemčija, ki so po letu 2009 nekoliko zaostale, za zdaj še vztrajajo pri svojih standardnih izdatkih za oboroževanje, vendar pa se tudi pri njih, vsaj po ocenah stockholmskih ekspertov, že nakazuje trend hitrejšega oboroževanja. Tako v Londonu kot v Parizu in Berlinu so namreč že napovedali povečanje vojaških proračunov, kar je povezano tako s krepitvijo hitrih Natovih sil za vzhodno Evropo in odnosi z Rusijo kot s povečanim tveganjem zaradi terorističnih napadov, begunske krize in islamskega terorizma.
