Izraelske parlamentarne volitve: v pričakovanju menjave oblasti

Se bo Benjamin Netanjahu poslovil od položaja predsednika vlade?

Objavljeno
16. marec 2015 18.36
The Week In Mideast Photos
Boris Čibej, zunanja politika
Boris Čibej, zunanja politika

Tel Aviv − V Izraelu se bodo danes volivci odločili, ali se bo na čelo njihove vlade še četrtič posedel sedanji premier in voditelj desničarske stranke Likud Benjamin Netanjahu ali pa bo državo odslej vodil predsednik laburistov in sopredsedujoči levosredinske koalicije Sionistična zveza Isaac Herzog. Sodeč po nervozi v vladajoči stranki utegne v Tel Avivu priti do sprememb.

Današnje volitve, na katerih bodo po proporcionalnem sistemu izbirali 120 poslancev enodomnega kneseta, so predčasne, do njih pa je konec lanskega leta privedel spor o proračunu in »palestinskem vprašanju« v dotedanji vladajoči koaliciji. Netanjahu, ki vodi sedanjo vlado od leta 2013, je na začetku decembra 2014 iz vlade nagnal dva ministra iz koalicijskih partneric, njegova stranka Likud pa je podprla zakon o predčasnih volitvah. Te utegnejo odpreti vrata kar desetim strankam, toda oči vseh opazovalcev bodo danes uprte zlasti v število poslanskih sedežev, ki jih bosta dobila največja tekmeca, Likud in Sionistična zveza.

Še pred kakim mesecem so javnomnenjske raziskave kazale, da bo vladajoča stranka sicer izgubila nekaj sedežev, a da na čelu judovske države ne bo prišlo do sprememb. Po zadnjih anketah, ki so jih lahko še zadnjič objavili pred petimi dnevi, so bili rezultati že izenačeni, saj so obema tekmecema namerili po 23 poslanskih sedežev, nekatere napovedi pa so celo namerile, da bo Sionistična zveza dobila dva do štiri predstavnike ljudstva več od Likuda. Poslanci te, do sedaj vladajoče stranke se zdaj tolčejo po glavi, ker so tudi sami zahtevali predčasne volitve, so ugotavljali nekateri liberalni analitiki, v »opozicijskem« časniku Haaretz pa so med vrsticami namignili, da najnovejše javnomnenjske raziskave, ki jih sicer ne smejo objaviti, napovedujejo spremembe.

V tem izraelskem časopisu se je že na začetku prejšnjega tedna pojavila zgodba o paniki v vladajoči stranki. »Nekako ne gre tako, kot bi bilo treba. Netanjahujev govor v ameriškem kongresu bi nam moral zvišati volilno podporo, zdaj pa je jasno, da nismo dosegli želenega rezultata,« je Haaretzu zaupal neimenovani visoki funkcionar Likuda. V četrtek so v tem časniku že poročali, kako so se v vladajoči stranki sprijaznili s tem, da je bila njihova predvolilna kampanja polomija. Čeprav v Likudu še niso vrgli puške v koruzo, pa se menda že pripravljajo, da bodo ob morebitnem porazu vso krivdo zvalili na Netanjahuja.

Ta 65-letni politik, ki je prvič izraelsko vlado vodil v letih 1996-99, premier pa je ponovno postal leta 2009, je v zadnjem tednu dal več intervjujev kot prej v več letih, v njih pa je tudi sam priznal, da zmaga njegove stranke ni zagotovljena. Po njegovih besedah se je cel svet zarotil, da bi vrgel z oblasti Likud, njegov obrambni minister Moshe Ya'alon pa je obtožil »angleško govoreče«, da prepričujejo levičarske in arabske volivce, naj pomagajo vreči Netanjahuja. Tudi na nekaterih ameriških konservativnih judovskih spletiščih so se pojavile informacije, da vlada v Washingtonu podpira izraelske nevladne organizacije, ki menda pripravljajo »barvno revolucijo« v Izraelu.

Čeprav zaradi množice strank, ki bodo sedele v novem, 20. knesetu, obstaja možnost, da Netanjahuju kljub slabšim rezultatom uspe sestaviti desničarsko koalicijo, ki bo imela tesno parlamentarno večino, utegne ob izenačenem rezultatu predsednik države Reuven Rivin predlagati sedanjemu premieru in Herzogu, da sestavita vlado narodne enotnosti, katere prva in poglavitna naloga bo reforma volilnega sistema. A v opozicijski Sionistični zvezi, v katero so se povezali laburisti 54-letnega Herzoga in liberalna stranka Hatnuah nekdanje finančne ministrice Cipi Livni, ki jo je decembra Netanjahu vrgel iz vlade, so optimistični. Prejšnji teden so že predstavili prednostne naloge v prvih sto dnevih vladanja njihovega bodočega premiera Herzoga, med katerimi je tudi predstavitev mirovne pobude Arabski ligi. Herzog, ki ga je prejšnji teden podprl tudi nekdanji predsednik Šimon Peres, je podpornik »rešitve dveh držav«, Netanjahu, ki so ga pred kratkim napadli, da je leta 2013 v tajnih pogajanjih Palestincem ponujal številne ozemeljske ugodnosti, pa je pred dnevi izjavil, da njegovo nekdanje zavzemanje za demilitarizirano palestinsko državo »ni več relevantno«. Netanjahu je Izraelce opozoril na nevarnost zmage nasprotnika, ki da ne bo pokazal nobenih voditeljskih sposobnosti, ko se bo treba ukvarjati s Palestinci in Iranom ali se upreti ZDA. V nedeljo je kakim 25.000 privržencem v Tel Avivu dejal, da zastopa vse Izraelce, v Haaretzu pa so poročilo o njegovem nastopu opremili s komentarjem, kako je desničarski shod dokazal, da se je Likud iz stranke množic spremenil v stranko poseljevalcev okupiranih palestinskih ozemelj.