Tiskane izdaje
Izraelski minister za komuniciranje Ajub Kara je v nedeljo na tiskovni konferenci v Jeruzalemu napovedal, da bodo izraelske oblasti prepovedale delovanje katarske televizijske mreže Al Jazeera v Izraelu, novinarjem pa bodo odvzete akreditacije. S tem se je Izrael pridružil državam saudskega bloka, ki so že izgnale novinarje AJ.
Da se nekaj kuha, je bilo mogoče čutiti že pred desetimi dnevi, ko je predsednik izraelske vlade Benjamin Netanjahu, ki se že nekaj časa spravlja nad medije (duh časa?) prek družabnih omrežij katarski televizijski mreži, »glasu arabske ulice«, zagrozil z zaprtjem in jo obtožil podpihovanja nedavnih protestov pred jeruzalemsko mošejo Al Aksa. Ti so sledili striktnim omejitvam obiska, ki jih je v starem mestnem jedru Jeruzalem uvedla izraelska policija.
Izraelski minister za informiranje, ki mu je Netanjahu osebno naročil, naj izžene novinarje katarske televizije, je Al Jazeero obtožil podpihovanja terorizma. Ker obstoječa izraelska zakonodaja ne omogoča zapiranja medijev kar čez noč, je Ajub Kara izraelski parlament (kneset) pozval, naj na naslednjem zasedanju upoštevajo njegovo zahtevo. Pri tem mu ni uspelo omeniti niti enega konkretnega primera, da bi AJ kršila kakršnokoli pisano ali nepisano pravilo. »Šel bom čez pravne mehanizme, da bi lahko oblikoval pozicijo, s katere bomo lahko svobodno ukrepali. Vse skupaj bomo poskušali končati čim prej,« je na tiskovni konferenci, ki je šokirala − a ne zares presenetila − medijski svet, dejal izraelski minister za komuniciranje.
Navodila za zaprtje veljajo tako za arabski kot za angleški televizijski kanal. Šef Al Jazeerine pisarne v Jeruzalemu Valid al Omari je včeraj sicer sporočil, da na njihov naslov še ni prišlo nobeno sporočilo o zaprtju ali morebitnem izgonu, napad na katarsko televizijo pa je povezal z dogajanji v izraelski notranji politiki. Netanjahu se namreč sooča z dvema precej občutljivima korupcijskima škandaloma in želi po mnenju številnih novinarjev z izgonom AJ le preusmeriti pozornost.
Le vprašanje časa
Dejansko je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo Izrael, ki sam sebe razume kot edino demokracijo na Bližnjem vzhodu, na svoji skrajno desni poti pridružil totalitarnim državam v regiji. Rdečo luč je Al Jazeeri, katere predstavništva so v zadnjih letih bombardirali v Bagdadu, Kabulu in Gazi, najprej pokazala vojaška hunta v Egiptu, pred nekaj tedni pa so ji v okviru bizarnega zalivskega spora sledili še v Saudski Arabiji, Združenih arabskih emiratih, Bahrajnu in Jordaniji. Zaprtje AJ je tudi ena izmed trinajstih zahtev, ki so jih zalivske države poslale Katarju kot pogoj za umik gospodarske, politične in logistične blokade. »Saudski osi« se je − zgodovinska ironija − zdaj pridružil še Izrael. Takšno nenačelno koalicijo je politični analitik Al Jazeere Marvan Bišara poimenovala za »sinergijo diktatur«.
»Ker jim ni uspelo, da bi nas utišali, so se nekateri režimi odločili za spremembo taktike, s katero želijo zatreti svobodo tiska na Bližnjem vzhodu in, to si upam reči, tudi po vsem svetu,« pravi novinar in vojni poročevalec Al Jazeere Džamal Elšajal. »Namesto bolj nasilnih ukrepov so se oblasti teh držav odločile za oblikovanje pravosodne 'fasade', za katero skrivajo svoje represivne politike,« nadaljuje Elšajal in dodaja, da nas odločitev Izraela, »samooklicane edine demokracije na Bližnjem vzhodu«, da se pridruži napadom na svobodo tiska, ne bi smela presenetiti. »Naše pokrivanje izraelske okupacije Palestine in vojn na območju Gaze in v Libanonu je bilo za Benjamina Netanjahuja in njemu podobne člane izraelske politične elite nočna mora,« dodaja novinar katarske televizije, ki je sicer v Izraelu do zdaj delovala brez večjih težav. Al Jazeera je bila dejansko prva arabska televizija, ki je soliden del svojega programskega časa namenjala izraelskim politikom, analitikom in civilistom, kar je bilo v arabskem medijskem svetu dolga desetletja tako rekoč nepredstavljivo.
Izraelsko odločitev za zaprtje AJ so ostro obsodili v vseh mednarodnih novinarskih organizacijah. Aidan White, direktor Mreže etičnega novinarstva (Ethical Journalism Network), je, denimo, izraelsko potezo označil za »frontalni napad na novinarstvo in svobodo tiska«.
