Japonska in Rusija: »Vladimir Putin, vrni se!«

Ideja o krepitvi dvojca, imenovanega G2, je očitno že zastarela. Ameriška moč upada, kitajski vzpon se upočasnjuje.­ Ne moremo pričakovati, da bosta­ ti sili rešili svet. Svetovne težave­ mora reševati stari dobri G7, vendar bo pri umirjanju razmer v Siriji, preprečevanju iransko-saudske vojne in korakanju jedrske Severne Koreje uspešen samo, če se bo v klub vrnil Vladimir Putin.

Vse to je izjavil japonski premier­ Šinzo Abe med intervjujem za ­Financial Times in njegovega novega lastnika Nikkeija. Japonska letos predseduje klubu G7 in Abe je napovedal, da si bo prizadeval zagotoviti stabilnost regije in sveta, zato bo rade volje obiskal Rusijo ali gostil Putina v Tokiu.

»Popolnoma nenormalno je, da Rusija in Japonska 70 let po koncu vojne še nista podpisali mirovnega sporazuma,« je izjavil Abe. »Tudi predsedniku Putinu se to zdi nenormalno. Rad bi začel zanesljiva, trajna pogajanja z njim o rešitvi ozemeljskih vprašanj in podpisu mirovnega sporazuma.«

Nezadovoljstvo s sankcijami

Rešitev vprašanja o Kurilskih otokih je pogoj za podpis mirovnega sporazuma, zato Abe že dolgo poskuša privabiti Putina na obisk v Tokio, da bi se nadaljeval že zdavnaj prekinjen dialog o tem vprašanju. Toda Japonska je morala izvajati sankcije proti Moskvi ter posnemati ameriški in evropski odziv na ukrajinsko krizo. Potem ko je Tokio marca lani začasno ustavil pogajanja o omilitvi režima izdajanja vizumov za ruske držav­ljane in se nehal pogajati o naložbah, sodelovanju pri raziskovanju vesolja in sporazumu o krepitvi zaupanja, so se odnosi ohladili, trgovina pa zmanjšala za 30 odstotkov, Severna ozemlja, kakor Japonska pravi Kurilom, so ostala trdno v ruskih rokah.

Abe od začetka ni bil zadovoljen z vsiljenimi sankcijami proti Rusiji. Putinu je nekajkrat poskušal pojasniti, da jih ne more prezreti, vendar ga pravzaprav ne zanima obramba ukrajinskih interesov. Zdaj je izkoristil položaj predsedujočega skupini G7, da bi ruskemu predsedniku pokazal, kako pomembna se mu zdita sodelovanje in tesni dialog. Pomembna je seveda tudi želja po vrnitvi ­ozemeljske celovitosti.

Toda trenutno Kitajska, kot kaže, odločneje izvaja japonsko pobudo. Kitajski predsednik Xi Jinping se je včeraj odpravil na turnejo po Bližnjem vzhodu, med katero bo obiskal Saudsko Arabijo, Iran in Egipt. To je njegovo prvo letošnje potovanje v tujino, zato Peking brez dvoma sporoča, kako pomemben je mir na Bližnjem vzhodu za nadaljnji kitajski razvoj in da je partijsko vodstvo pripravljeno dejavneje sodelovati pri reševanju tamkajšnjih kriz.

Japonska nima toliko politične moči, da bi dejavneje in opazneje pomagala iskati rešitev sunitsko-šiitskega spora ali se bojevala proti Islamski državi (IS). Prav zato ne bi rada videla, da bi v vseh teh loncih, v katerih se skriva energija, ki jo Japonska nujno potrebuje, postala najpomembnejša začimba Kitajska.­ Moskva in Peking sta se resda dodatno zbližala zaradi zahodnih sankcij proti Rusiji, vendar njuni interesi na Bližnjem vzhodu niso enaki. Čeprav sta v varnostnem svetu OZN glasovala enako, kar zadeva Sirijo in Bašarja al Asada, je končna podoba te regije v ruskih in kitajskih očeh videti drugače. Kitajci bi skoznjo povlekli »svilno pot in gospodarski pas«, ki vodi do Evrope, ne da bi se pri tem neposredno vmešali v to, kdo bo v njej prevladoval, o Rusih pa se zdi, da bi radi tu poskrbeli za trajnejšo strateško navzočnost.

Kaj zdaj počne Abe

Japonski premier je dobro presodil, da Putinu zbliževanje s Kitajsko, ki jo je zajel proces ohlajanja, ne koristi. Rusiji škodi padanje cen nafte, h kateremu prispeva svoje tudi kitajsko gospodarsko upočasnjevanje, močno jo ogroža devalvacija kitajskega juana, še dolgo pa ni mogoče pričakovati rezultatov delovanja novih večstranskih bank, katerih ustanovitev je spodbudila Kitajska, da bi se osamosvojila od zahodne finančne ureditve.

Po Abejevem mnenju bi Putinu trenutno najbolj koristilo izboljšanje odnosov z G7. »Potrebujemo konstruktivno vključitev Rusije,« je izjavil. »Prepričan sem, da je ustrezen dialog z Rusijo in predsednikom Putinom zelo pomemben.«

Abejeva pobuda bi lahko bila koristna, medtem ko ameriški vpliv slabi na mnogo točkah, na katerih bi lahko izbruhnil nov globalni spor, kitajska vloga pa še ni dovolj dobro definirana. Xijeva turneja po Bližnjem vzhodu bo pokazala, kaj lahko azijska sila ponudi Teheranu in Riadu, vendar je težko opaziti karkoli konkretnejšega, razen nasveta, da bi se morali obe strani izo­gniti nadaljnjemu zaostrovanju odnosov in podpreti več trgovinskih sporazumov, ki bodo na novo tlakovali »pot in pas«.

Abejev poziv je pomemben, tudi ko kitajski vpliv na Severno Korejo očitno slabi, vodja Kim Džong Un pa se ni pripravljen odreči močnejšemu jedrskemu orožju in še naprej ogroža trhel mir na Korejskem ­polotoku.

Spontana usklajenost

Takoj po severnokorejskem poskusu z vodikovo bombo 6. januarja je podpredsednik vladajoče Liberalnodemokratske stranke (LDP) Masahiko Komura odpotoval v Moskvo na sestanek z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Japonska je prav ta mesec postala nestalna članica varnostnega sveta OZN, zato sta obe strani opredelili širše območje sodelovanja, usmerjenega k umiritvi razmer na Korejskem polotoku. Njuna stališča so bila skoraj popolnoma enaka in delovanje spontano usklajeno, pravijo japonski mediji.

Če bi se Putin odzval na Abejeve pozive, bi to koristilo tudi skupini G7, katere pomen upada že z zmanjševanjem deleža skupnega bruto nacionalnega proizvoda sedmerice najvplivnejših v globalni gospodarski košarici. Leta 2000 je ta znašal 65 odstotkov, do leta 2011 se je zmanjšal na 50 odstotkov, lani pa upadel na 46 odstotkov.

Veliko je odvisno tudi od tega, kaj bo japonski premier pri tem vprašanju dosegel med napovedanimi obiski v Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Italiji, nato pa je treba počakati na srečanje voditeljev držav skupine G7, ki ga bodo maja pripravili v japonskem mestu Šimi. Klub najrazvitejših bo moral prestati preizkus enotnosti. Ali bodo nato napisali vabilo Putinu, je odvisno od rezultatov preizkusa.