Tiskane izdaje
»Če avtomobila ne vozimo in ga nato po dolgem času vžgemo, nastanejo običajno težave. To nas nedvomno skrbi tudi v Sendaiju.« Tako je profesor Ken Nakajima z univerze v Kjotu komentiral ponovni zagon jedrskega reaktorja, prvega po nesreči v Fukušimi.
Podjetje za električno energijo Kjušu, ki je eden od upraviteljev nuklearke, je v torek sporočilo, da so v jedrski elektrarni Sendai zagnali prvi reaktor. Japonska se je tako štiri leta in pol po težki lekciji v Fukušimi in po cincanju okoli tega, na katero energetsko strategijo naj se opre, spet vrnila k jedrski logiki, kar je japonska javnost sprejela z mešanimi občutki. Zaradi pričakovanega zborovanja demonstrantov so pred vhod podjetja postavili železne barikade.
(Foto: Jiji press/AFP)
Transparenti in zahteve
Ti so tudi res prišli, s transparenti in zahtevami, da naj v njihovi deželi ne zaženejo niti enega reaktorja več. Japonska leži na občutljivem geološkem terenu, kjer se lahko katastrofalni potresi in še bolj katastrofalni cunamiji ponovijo.
Med demonstranti je bil tudi Naoto Kan, ki je bil premier v času, ko je 15 metrov visok val udaril v nuklearko Fukušima Daiiči in jo tako poškodoval, da se bodo morali strokovnjaki s posledicami jedrskega onesnaženja v njeni okolici ukvarjati še nekaj desetletij. Odstranjevanje jedrskega goriva iz poškodovanih reaktorjev je načrtovano najprej za leto 2018. Proces popolne razgradnje nuklearke pa ne bo končan pred letom 2050.
Vklop prvega reaktorja po jedrski nesreči je časovno umeščeno med dve nesrečni obletnici. Okoli jedrske elektrarne Sendai je v nedeljo korakalo približno dva tisoč demonstrantov, ki so opozarjali na strahote, s katerimi se je začela jedrska doba, v kateri živimo. Na ta dan so zaznamovali 70. obletnico jedrskega bombardiranja Nagasakija, ki se je zgodil samo tri dni po tem, ko je bila z istim orožjem požgana Hirošima.
Reaktor v Sendaiju so zagnali pred sobotno 70. obletnico japonske kapitulacije v drugi svetovni vojni. Gre torej za simbolično sporočilo, da dežela vzhajajočega sonca ne bo nikoli več na kolenih.
(Foto: Jiji press/AFP)
»Revna država«
Japonski, ki je bila 15. avgusta 1945 porušena in poražena, je bilo potrebnih 33 let, da je dosegla status druge svetovne gospodarske sile. Čeprav ji je ta naziv leta 2010 odvzela Kitajska, ne smemo zanemariti dejstva, da je prebivalcev Japonske za zgolj eno desetino kitajskih 1,3 milijarde prebivalcev. Prav nobena tehnologija in inovativnost pa ne zmoreta ustvariti naravnih virov. Japonska je brez energije. Kljub zavidljivim gospodarskim uspehom se otroci v šolah najprej naučijo na pogled absurdno lekcijo: »Japonska je zelo revna država.«
Do leta 2011 je dobivala Japonska iz 54 reaktorjev približno eno tretjino potrebne električne energije. Od tega vira je bil odvisen velik del truda vseh vlad, da izvlečejo gospodarstvo iz drugega obdobja stagnacije. Vendar posledice cunamija daleč presegajo Fukušimo. Pokazalo se je, da za krizo, ki je pognala 300.000 ljudi z domov, ni bil kriv samo veliki val. Neodvisna preiskava, ki so jo izvedli leta 2011, je pokazala, da se je okoli jedrske energije spletla »mafijska« mreža, v okviru katere so podjetja za jedrsko energijo s sodelovanjem z lokalnimi oblastmi manipulirale z javnim mnenjem in tako ustvarjale nerealno sliko o tem, kaj si Japonci želijo. Dolgo se je zdelo, da se kljub vsem jedrskim elektrarnam počutijo varni. Mogoče prav zato, ker niso vedeli, da so v nekaterih od njih zaobšli varnostne standarde, ki jih ima urejena družba za nekaj samoumevnega.
Ko so 5. maja 2012 ugasnili tudi reaktor Tomari-3, je ostala Japonska brez vira elektrike. To se je zgodilo prvič po letu 1970, ko so zaradi popravil ugasnili dva reaktorja.
(Foto: Jiji press/AFP)
Dvajset odstotkov
Zagon reaktorjev po tolikšnem času je tudi tvegana poteza. Ko je leta 1992 švedska jedrska elektrarna Oskarshamn ustavila prvi reaktor in ga je leta 1996 ponovno zagnala, so imeli v letu dni kar šest izrednih dogodkov, ko so morali izključiti pogon. Na opremi so odkrili razpoke, katerih sanacija je čas polnjenja z gorivom podaljšala za tri mesece.
Reaktor v Sendaiju so zagnali v skladu s povsem novimi varnostnimi standardi, a izzivi, pred katerimi se nahaja japonski jedrski sektor, so veliki. Zahtevo za ponovni zagon je izrazilo še 15 elektrarn s skupaj 25 reaktorji, vendar je šlo skozi vsa potrebna testiranja za zdaj samo pet reaktorjev v treh elektrarnah. Japonska ponovno postaja jedrska. Ob enem je to tudi sporočilo drugim: alternativni viri energije še ne zmorejo podpirati velikega gospodarstva. Izbira je zožena na fosilna goriva ali atom.
