Japonsko sodišče obvarovalo zakon o enem priimku

Ženske so smele do leta 1898 tudi po poroki obdržati dekliški priimek, zakon, ki je takrat to prepovedal, pa ostaja veljaven.

Objavljeno
16. december 2015 16.29
JAPAN-LAW-FAMILY-WOMEN
Mo. B.
Mo. B.

Tokio – Poročeni Japonci bodo smeli imeti tudi v prihodnje le en priimek. Tako je danes odločilo vrhovno sodišče, ki je s tem obvarovalo uredbo iz 19. stoletja, ko je v skladu s fevdalno družinsko ureditvijo glavno vlogo v družini prevzel moški. Je pa sodišče skrajšalo obdobje po ločitvi, ko se ženska ne sme ponovno poročiti, kar je tudi ostanek stoletje stare zakonodaje.

Spremembo zakona o enem priimku so pred sodišče postavile tri ženske in en par, ki so prepričani, da gre za neustavno, diskriminatorno in arhaično pravilo. Statistika namreč kaže, da se več kot 96 odstotkov parov na Japonskem po poroki odloči za možev priimek.

Sprememba, ki bi ženskam omogočila, da obdržijo dekliški priimek, je sicer japonsko družbo razdelila skorajda na polovico. Javnomnenjske raziskave so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pokazale, da je možnosti dvojnega priimka naklonjenih 46 odstotkov Japoncev, okoli 50 odstotkov jih je spremembi nasprotovalo. To razmerje pa je bilo nekoliko drugačno, ko so za mnenje povprašali zaposlene ženske – okoli 77 odstotkov bi si jih namreč želelo imeti poleg moževega tudi svoj priimek.

Zakon o enem priimku je bil po poročanju BBC sprejet leta 1898, pred tem pa so ženske smele obdržati dekliški priimek. Japonska je zakonodajo o družinskih razmerjih ponovno urejala po drugi svetovni vojni, ko je večino ureditev iz 19. stoletja opustila, obdržala pa je že omenjeni pravili.

»Sram me je, da Japonska tako zaostaja. Razsodba me je razočarala, saj sem imela velika pričakovanja − ta primer smo postavili pred sodišče, saj so zakonodajalci to vprašanje predolgo zapostavljali,« je po odločitvi sodišča povedala ena od pobudnic primera Minako Joši. Zagovorniki pravila so bili z odločitvijo po pričakovanjih zadovoljni, prepričani so, da je pravilo o enem priimku nujno, če hočejo obraniti tradicionalno družino.

Sodnik Icuro Terada je ob razglasitvi razsodbe sicer dejal, da je zdaj na parlamentu, ali bo spremenil zakonodajo, pri tem pa je pripomnil, da Japonke že zdaj, sicer neformalno, ohranjajo dekliške priimke, s čimer milijo vpliv, ki bi jih na identiteto posameznika lahko imela sprememba priimka.

Je pa vrhovno sodišče kot protiustaven označilo zakon, ki je določal, da se ženska po ločitvi pol leta ne sme znova poročiti. Tudi to pravilo je izhajalo iz konca 19. stoletja, temelji pa na vrsti pravil o očetovstvu otroka, ki bi bil rojen po ločitvi. Sodišče je odločilo, da v dobi analize DNK, s katero brez težav odločijo, kdo je oče otroka, tako dolgo čakanje ni več potrebno.