Tiskane izdaje
New York – Po koncu ameriškega volilnega cirkusa bomo dobili novega voditelja oziroma voditeljico še vedno največjega svetovnega gospodarstva in edine vojaške supersile. Vodilni republikanski kandidat Donald Trump je odšel v Washington prebrat svojo vizijo zunanje politike, a ni bil prepričljiv.
Newyorški milijarder je prepredel dosedanjo kampanjo z izjavami, ki so dvigovale lase po vsem svetu, nasprotniki pa ga obtožujejo, da ima vzkipljiv značaj ter da ni pripravljen na vlogo vrhovnega poveljnika največje vojaške sile. Bližje ko je nominaciji za predsedniškega kandidata republikanske stranke, bolj se ameriška diplomatska mreža spoprijema z diskretnimi vprašanji, kaj se dogaja v ZDA.
Njegova »doktrina« je poudarjanje ameriških interesov, zavezniki pa bodo prepuščeni sami sebi, če ne bodo izpolnjevali varnostnih sporazumov. Za članice Nata to pomeni za najmanj 2 odstotka BDP vojaških izdatkov, kar trenutno dosegajo le štiri od preostalih 27 članic. Zavezal se je, da bo pošiljanje ameriških vojakov v boj izhod v skrajni sili, in se odmaknil od tradicionalno ostre politike republikancev. Hkrati bi se lotil skrajnega islama ne samo z vojaškim, pač pa tudi »filozofskim bojem«.
Vse to ga približuje predsedniku Baracku Obami, toda tega je skupaj z nekdanjo zunanjo ministrico Hillary Clinton obtožil »nepremišljene, neusmerjene in brezciljne zunanje politike« na Bližnjem vzhodu, ki naj bi razdejala regijo. Poudaril je tudi Libijo, najprej kot dokaz nepremišljenosti Hillary Clinton pri njenem navijanju za ameriško posredovanje ter kot vprašanje skrbi za varnost tamkajšnjih diplomatov. To kaže, kam bodo v verjetnem spopadu obeh usmerjene puščice.
Kritični tudi zavezniki
Republikanski senator Bob Corker, ki v zgornjem domu kongresa predseduje odboru za zunanjo politiko, je bil med redkimi, ki so v skoraj 40-minutnem govoru zaznali veliko vsebine ter ga ocenili za »velik korak naprej«. To drži, saj Trump tokrat ni omenil zidu na meji z Mehiko, prepovedi vstopa v ZDA za muslimane, dovoljenja Južni Koreji in Japonski, naj razvijeta jedrsko orožje, 45-odstotnih carin za Kitajsko, ponovne uporabe mučenja ali iskanja zunanjepolitičnih nasvetov iz televizijskih šovov.
Večina odzivov z desne in leve je bila precej omalovažujočih. »Precej čudna zmešnjava. Pozival je k novi strategiji, a nisi dobil občutka, da jo je predstavil,« je menil Doug Bandow iz libertarne ustanove Cato Institute, ki se sicer strinja s pozivi k zmanjšanju ameriške vloge v tujini. Tudi Robert McFarlane, nekdanji svetovalec predsednika Ronalda Reagana za nacionalno varnost, je menil, da je »vreščava retorika zakrila pomanjkanje globine«.
Jennifer Rubin, konservativna kolumnistka časnika Washington Post, je zapisala, da je bil govor »tako poln protislovij, laži in resnično norih trditev, da se je zdel kot improvizacija«. Molly O'Toole iz časnika Foreign Policy pa meni, da je govor predvsem razkril, kako bo Trump vihtel svojo protiintervencijsko in domačinsko zunanjo politiko kot krepelo proti zaveznikom in sovražnikom.
Iz Rusije z ljubeznijo
Med poslušalci je bil ruski veleposlanik v Washingtonu Sergej Kisljak. Dejal je, da je imel predsedniški kandidat »nekaj zanimivih poudarkov«. Med njimi je zagotovo poziv k zmanjševanju napetosti z Rusijo in izboljševanju odnosov. Newyorški milijarder v sredo ni omenil ruske zasedbe Krimskega polotoka, med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom vlada medsebojno občudovanje.
Rusija je edina država, v kateri v anketah Hillary Clinton ni prva izbira za Belo hišo, pač pa ima Trump veliko prednost. Nekdanja zunanja ministrica je znana po ostrem stališču do Putinovega Kremlja, saj je bila najbolj skeptična do Obamovega »resetiranja« odnosov z Moskvo. Ob odhodu pa je pravilno napovedala in posvarila predsednika, da bo Putin velika grožnja. A si je hkrati prislužila oceno, da je kandidatka z najagresivnejšo zunanjo politiko.
Hillary Clinton je že ob prihodu v Belo hišo presenetila takratnega obrambnega ministra Roberta Gatesa (Obama ga je obdržal iz vlade Georgea Busha mlajšega) in vojaški vrh, saj so pričakovali precej levo vladno zasedbo, »zunanja ministrica pa je bila pri nekaterih vprašanjih bolj desno usmerjena oziroma bolj ostra od njih«, je zatrdil Bruce Riedel, nekdanji obveščevalni analitik v Obamovi vladi.
***
Za vse, ki pozorneje spremljate tekmo za strankarski predsedniški nominaciji, smo pripravili interaktivno grafiko.
