Tiskane izdaje
Vsakič ko se zatresejo japonski otoki, se postavi vprašanje, ali je poskrbljeno za ljudi, takoj za njim pa, ali so jedrske elektrarne ostale nepoškodovane. Tako je bilo tudi 14. aprila, ko je otok Kjušu najprej stresel potres z močjo 6,5 stopnje po Richterjevi lestvici, dva dni zatem pa še eden z močjo 7,3 stopnje.
Epicenter je bil komaj 150 kilometrov od jedrske elektrarne Sendai, v kateri delujeta edina dva reaktorja od 54, kolikor jih je bilo v tej državi do marca 2011, ko je cunami ne samo poškodoval Fukušimo Daiči, ampak tudi prisilil urad za jedrsko energijo, da je v vseh opravil varnostne preizkuse.
Vprašanje, ali se je Japonska karkoli naučila od Fukušime, se je spet pojavilo in prebivalci Kjušuja so na upravitelje jedrske elektrarne naslovili odprto pismo, v katerem so povedali, da so zaskrbljeni, in zahtevali, naj ustavijo elektrarno. »Ne čakajte na nepravilnosti v delovanju reaktorja,« so zapisali in opozorili, da je tudi upravitelj Fukušime Daiči čakal več kakor dva meseca, preden so objavili, da so se radioaktivne palice v reaktorjih segrele. »Takrat bo že prepozno.«
Tri desetletja po nesreči v Ukrajini in pet let po cunamiju na Japonskem se postavlja vprašanje, ali se je svet karkoli naučil od Černobila in Fukušime. Čeprav po številu ljudi, katerih zdravje je bilo ogroženo, ukrajinska jedrska elektrarna še naprej ostaja neprekosljiva zgodba, je očitno, da so celo najvestnejši uporabniki jedrske energije, kakršni so Japonci, spregledali nekatere lekcije, zlasti v tistem delu pomembnega učbenika, ki se nanaša na preglednost informacij v izrednih razmerah.
Kljub vsemu je jedrska energija v Aziji ostala najvarnejša alternativa premogu in umazanim fosilnim virom. Na Kitajskem deluje 33 reaktorjev, poleg tega jih 22 še gradijo, in čeprav ta država napoveduje, da bo do konca leta 2017 zagnala prvo jedrsko elektrarno, ki bo imela plinsko hlajenje okoli uranovega goriva in bo za moderator uporabljala grafit ter tako preprečevala segrevanje v kakršnihkoli razmerah, je treba še naprej opozarjati, kako pomembna je jedrska varnost na Kitajskem.
Peking je namreč napovedal, da bo namestil celotno floto plavajočih jedrskih elektrarn okoli umetno nadgrajenih otokov v Južnokitajskem morju. Tehnologija je resda že preverjena, vendar je zaskrbljenost razumljiva, če upoštevamo čedalje močnejše tajfune.
Gradnja plavajočih reaktorjev je sestavni del kitajske ekspanzije in krepitve vojaške navzočnosti, vendar si nihče ne more predstavljati posledic morebitne vojne ali katastrofalnega vetra, zaradi katerih bi lahko v morje prešle velike količine radioaktivnega sevanja.
Jedrsko onesnaženje ne priznava državnih meja in ne oprošča slabo naučenih lekcij iz tujih izkušenj. Zato se ne sme zgoditi. In to je prvi in zadnji ultimat čedalje večjega opiranja gospodarske rasti na majhen, vsemogočen atom.
