Jedrski Iran: pogajalci še niso obupali

Bela hiša kljub uporu ameriške desnice vztraja pri iskanju dogovora s Teheranom.

Objavljeno
01. april 2015 00.40
IRAN-NUCLEAR/
Sebastijan Kopušar, New York
Sebastijan Kopušar, New York
Jedrska pogajanja med Iranom in mednarodno pogajalsko skupino se bodo kljub izteku roka nadaljevala tudi jutri. Z ameriškega zunanjega ministrstva so sporočili, da si današnji napredek zasluži podaljšanje, čeprav bi osnovni dogovor, ki bo temelj za dokončni sporazum, morali doseči do konca marca.

Danes je več pogajalcev dejalo, da so zelo blizu dogovoru, kar naj bi potrdila tudi vrnitev ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova iz Moskve v švicarski Lozano. Toda hkrati naj bi prav Rusija s pristajanjem na nekatere pogoje Irana začela kazati razpoke znotraj mednarodne pogajalske skupine. V njej je pet stalnih članic varnostnega sveta (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija in Francija) ter Nemčija, od Irana pa zahtevajo, naj za petnajst let omeji svoj jedrski program. V zameno so pripravljeni sprostiti dolgoletne sankcije, ki so močno načele iransko gospodarstvo.

Po besedah Kelsey Davenport iz ameriške nevladne organizacije Združenje za nadzor nad orožjem (ACA), se je kljub nesoglasjem oblikovala jasna slika dogovora. »Močno bo omejil program bogatenja urana ter vzpostavil strog sistem nadzora in preverjanja,« ugotavlja strokovnjakinja za politiko neširjenja jedrskega orožja. Zatikalo naj bi se pri vprašanju od roku trajanja dogovora, obsegu dovoljenih iranskih jedrskih raziskav in razvoja, obsegu nadzora, predvsem pa pri hitrosti odpravljanja sankcij. Lavrov je pred vrnitvijo v Švico podprl zahtevo Teherana, da jih odpravijo takoj po podpisu sporazuma.

Skupno stališče skupine P5+1 je sicer bilo postopno rahljanje ukrepov, skladno z iranskim izpolnjevanjem dogovora. Današnji rok za sprejetje osnovnega dogovora je bil sicer neformalen, postavila pa ga je ameriška diplomacija. Bela hiša je v torek sporočila, da so »pripravljeni nadaljevati pogovore, dokler bodo plodni«, kot je dejal njen tiskovni predstavnik Josh Earnest. Hitenje je posledica pritiska ameriške desnice, ki želi zaostriti sankcije, saj meni, da bi lahko z njimi Iran prisili k opustitvi jedrskih ambicij tudi brez diplomatskih pogajanj.

Predsedniku Baracku Obami ne bi koristil niti preveč ohlapen osnovni dogovor, ki bi pomembne podrobnosti prepustil pogajanjem do dokončne različice konec junija. To bi sprožilo ostre odzive kongresa, kjer imajo republikanci večino, podpira pa jih tudi nekaj Izraelu naklonjenih demokratov. Beli hiši so dali čas do konca marca, preden bodo sprejeli nove sankcije, ameriški komentatorji pa menijo, da ima Obama čas do 14. aprila, ko se kongresniki vrnejo z velikonočnih počitnic.