Tiskane izdaje
Na vrhu daleč najpomembnejše svetovne centralne banke, ameriške Federal Reserve, se obeta sprememba: predsednico Janet Yellen, ekonomistko, ki je politično bliže demokratom, bo po februarskem izteku mandata nasledil Trumpov favorit Jerome H. Powell.
Jerome Powell (64) je kot kandidat zelo po meri ameriškega predsednika in finančnih trgov: je republikanec, milijonar in nekdanji investicijski bankir z odličnimi zvezami na Wall Streetu. Poleg tega ima kar nekaj izkušenj tudi z denarno politiko in vodenjem, saj je že pet let član odbora guvernerjev Federal Reserve (Fed), kamor ga je nominiral prejšnji demokratski predsednik ZDA Barack Obama. Zanimivo pa je, da v nasprotju s prejšnjimi šefi ameriške denarne oblasti ni ekonomist, pač pa izšolan pravnik.
Trump se je pred odločitvijo o novem predsedniku Feda posvetoval s petimi kandidati (tudi z Yellnovo in vodjem svojih ekonomskih svetovalcev Garyjem Cohnom), med katerimi pa so poznavalci že od samega začetka največ možnosti pripisovali prav Powllu, ki sicer v strokovnih krogih prej velja za umirjenega »goloba« kot pa za »jastreba«, torej zagovornika trde, omejevalne denarne politike.
Predsednik Federal Reserve sicer velja za najvplivnejšega posameznika v svetovnem gospodarstvu, predvsem ker vodi t. i. Fedov odbor za odprti trg (FOMC), organ, ki določa ključne dolarske obrestne mere. Kar zadeva Powlla, so analitiki mnenja, da lahko zelo primerno poskrbi za kontinuiteto denarne politike s postopnim dviganjem referenčnih obrestnih mer. Te so, po dveh letošnjih dvigih, zdaj v ZDA še na dokaj nizki ravni, v pasu med 1,0 in 1,25 odstotka, kar je dobro za gospodarsko okrevanje. Sicer pa je Powell zadnje tedne poudarjal, podobno kot Trump, da je njegova prioriteta solidna, triodstotna gospodarska rast.
Predsednik ZDA Donald Trump med nominacijo Jeroma Powella za predsednika Federal Reserve. Foto: AP
Po drugi strani pa poznavalci pričakujejo, da bo Powell kot nekdanji investicijski bankir imel nekaj več razumevanja za pričakovanja Trumpove administracije in velikih investicijskih bank glede nadaljnje deregulacije kapitalskih in finančnih trgov. V tem kontekstu naj bi pri predsedniku za imenovanje izkušenega Powlla lobiral tudi njegov stari znanec z Wall Streeta, finančni minister Steven Mnuchin, tudi sam nekdanji investicijski bankir s službo pri banki Goldman Sachs. Kandidata za predsednika Federal Reserve sicer še čaka potrditev v senatu, kar pa bo glede na republikansko večino v kongresu in njegovo vsesplošno sprejemljivost zgolj še formalnost.
Decembra spet višje obresti
Že danes pa je – prvič v zadnjih desetih letih – svojo ključno obrestno mero dvignila tudi Bank of England (BoE), in sicer z rekordno nizkih 0,25 na 0,50 odstotka. Vzrok za to je predvsem naraščajoča stopnja inflacije, ki se je na Otoku tudi zaradi nerešenih dilem glede brexita povzpela na približno tri odstotke.
Ameriška in angleška centralna banka tako s podražitvami denarja mečeta rokavico Evropski centralni banki, ki pa za zdaj odgovarja le z zmanjšanjem kvantitativnega sproščanja z nakupom obveznic. Zvišanja obrestnih mer pa v Evropi ni pričakovati še vsaj v prvi polovici prihodnjega leta.
