Tiskane izdaje
Pretorija − Južnoafriški pravosodni minister Michael Masutha je sporočil, da bo iz zapora izpuščen Eugene Alexander de Kock, zloglasni poveljnik policijske enote C1, ki je osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja ugrabila, mučila in pobila številne antiapartheidovske aktiviste, tudi pripadnike Afriškega nacionalnega kongresa. Po Masuthaovih besedah so ga pomilostili, ker je pokazal obžalovanje za svoja dejanja, ker je to v interesu graditve narodne sprave in ker je državnim organom pomagal najti posmrtne ostanke nekaterih žrtev. Novica je bila v državi, kjer je spomin na okrutna dejanja apartheidovske oblasti še zelo živ, sprejeta z mešanimi občutki.
De Kock, ki so mu mediji nadeli nadimek »Vrhovno zlo«, je bil rojen leta 1949. Kot otrok je bil miroljuben, z afrikanersko nacionalistično ideologijo ga je indoktriniral oče. Zelo si je želel postati vojak, a so ga zavrnili, ker je jecljal. Zato sta se z bratom pridružila policijskim silam, najprej se je udejstvoval v rodezijski vojni. Leta 1979 je soustanovil Koevoet, južnoafriško protiuporniško policijsko skupino, ki je neusmiljeno pobijala zlasti med namibijskim prebivalstvom. Leta 1983 so ga prestavili na protiuporniško poveljstvo na kmetiji Vlakplaas 20 kilometrov zahodno od Pretorie. Dve leti kasneje je postal vodja enote C10, ki se je preimenovala v C1 in postala vod smrti ter neusmilejno pobijala nasprotnike Nacionalne stranke in apartheida. Potem ko je leta 1994 Južna Afrika stopila na pot tranzicije k demokraciji, je de Kock o zločinih svoje enote pričal pred Komisijo za resnico in spravo. Leta 1996 je bil pred sodiščen spoznan za krivega v 89 obtožbah in dobil 212 let zaporniške kazni. Knjigo z naslovom A Human Being Died That Night, ki govori o De Kocku, je napisala Pumla Gobodo-Madikizela. V njej razpravlja o vzrokih, zaradi katerih človek postane morilec. V radijskem intervjuju leta 2007 je De Kock obtožil bivšega predsednika države De Klerka, da ima »roke, namočene v krvi« in da je on naročal poboje, ki jih je izvajala njegova skupina. Leta 2012 je sorodnike žrtev prosil za odpuščanje. Tudi to je pomagalo, da je dosegel izpustitev iz zapora.
