Tiskane izdaje
Južnoafriško sodišče je obvestilo vlade o izstopu iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) označilo za neustavno in zato neveljavno. O tem bi se morala prej posvetovati s parlamentom. Južna Afrika tako za zdaj ostaja članica ICC. Ali se bo vlada na odločitev sodišča pritožila, še ni jasno, kot so pojasnili na pravosodnem ministrstvu, bodo naprej proučili razloge za takšno razsodbo.
Južnoafriške oblasti so namero o izstopu iz ICC napovedale oktobra lani − razlog je bil spor zaradi obiska sudanskega predsednika Omarja al Baširja v Južni Afriki leto prej. Afriške oblasti gosta niso aretirale, kljub temu da je ICC zanj izdal nalog za aretacijo. Iščejo ga vse od leta 2009 zaradi obtožb o vojnih zločinih, storjenih med vojno v Darfurju, ki je zahtevala 300.000 življenj, dva milijona ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Južnoafriško prizivno sodišče je vlado tedaj obtožilo »sramotnega ravnanja«, saj da je, ko ni aretirala Baširja, ravnala nezakonito.
V opozicijski stranki Demokratsko zavezništvo (DA) − eni od pobudnic, da o primeru odloča sodišče − so z razsodbo zadovoljni. »Odločitev vlade o umiku iz ICC je bila neracionalna,« je za francosko agencijo AFP povedal poslanec DA James Selfe in nadaljeval: »Hoteli bi, da Južna Afrika ostane v ICC, saj verjamemo, da je to v skladu z našo ustavo in zapuščino Nelsona Mandele.«
Lani so se v kratkem času zvrstile najave več afriških držav, da se umikajo od ICC. Kot razlog so navajale krivično delovanje ICC, ki da je osredotočen predvsem na dogajanje v Afriki. To na prvi pogled potrjuje tudi statistika, po navedbah AFP se devet od desetih primerov, ki jih trenutno obravnava ICC, nanaša na afriške države, en primer pa se tiče Gruzije. A po drugi strani strokovnjaki opozarjajo, da so številne od trenutnih preiskav odprli prav na pobudo vlad tamkajšnjih držav.
Države, ki so napovedale izstop, so Burundi, Južna Afrika, pozneje pa še Gambija. Ukrepe v tej smeri je sprejel Burundi, Južna Afrika po današnji razsodbi vsaj za zdaj ostaja članica, v Gambiji pa se je z novim predsednikom Adamom Borrowom spremenila tudi politika − februarja so ZN obvestili, naj ustavijo proces izstopa.
Kot smo že poročali, je Mednarodno kazensko sodišče s sedežem v Haagu prvo stalno mednarodno kazensko sodišče, njegov namen je zaustavitev politike nekaznovanja, ko gre za storilce najhujših zločinov, vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu, genocida. Ustanovljeno je bilo z rimskim statutom leta 1998, delovati je začelo leta 2002 z ratifikacijami 60 držav. Statut ima z nedavno pridružitvijo Palestine 123 članic. Sodišče nima pristojnosti v državah, ki niso ratificirale rimskega statuta, razen v primeru, če preiskavo zahtevajo Združeni narodi.
