Tiskane izdaje
Najmanj dva milijona ljudi se bo jutri zbralo na ulicah južnokorejskih mest in nadaljevalo demonstracije z eno samo zahtevo: predsednica Park Geun Hje naj odstopi. V Seulu pričakujejo 1,5 milijona demonstrantov, danes pa se bo proti glavnemu mestu napotilo okoli tisoč traktorjev s poljedelci iz Državne zveze kmetov, ki se bodo prav tako udeležili protestnega pohoda.
Študenti na približno 20 visokih šolah in prestižni državni univerzi v Seulu bodo 30. novembra bojkotirali predavanja, Korejska konfederacija delavskih sindikatov pa bo takrat organizirala splošno stavko. Na kratko povedano, Južni Korejci so jezni. Tokrat se bodo ljudje z isto zahtevo že petič zbrali na ulicah, pri čemer se demonstracij vsakič udeleži vse več ljudi. Čeprav se na videz vse vrti okoli škandala, v katerega je vpletena Park Geun Hje skupaj s svojo neuradno svetovalko in tesno prijateljico Čoi Sun Sil, so nekateri te proteste že poimenovali »južnokorejsko gibanje dežnikov«, s čimer namigujejo na proteste, ki so pred dvema letoma pretresali Hongkong.
Nekateri protestniki v Seulu so namreč že dvignili v zrak transparent z napisom »Revolucija«, pa tudi sicer redkokdo verjame, da se je na ulicah zbralo toliko ljudi samo zato, ker bi bili razočarani nad predsednico. Frustracija je namreč veliko globlja, zlasti med mladimi, ki so, tako kot v večini razvitih držav, nezadovoljni s svojim življenjem. Tako nezadovoljni, da so razglasili svojo državo za »peklensko (kraljevino) Joseon«, pri čemer imajo v mislih dolgo obdobje, ki je trajalo od konca 14. do konca 19. stoletja in v katerem je vladala stroga družbena hierarhija, ki je temeljila na rodbinskih povezavah in družbi, razdeljeni skorajda na kaste.
»Suženjska demokracija«, s temi besedami je poimenoval današnji južnokorejski sistem Kim Nuri, profesor na univerzi Chung Ang, in obrazložil, da ima ta država danes »absolutne vladarje« na vseh področjih, od verskih poglavarjev, vodij čaebolov (posebnih korejskih družb, ki temeljijo na družinskem poslovanju), politikov do profesorjev.
Zaščita pred višinsko boleznijo
Prav zato, ker celo z univerzitetnimi diplomami in odličnimi ocenami ne morejo pričakovati, da si bodo lahko ustvarili kariero, če niso iz družine z določenim družbenim statusom, so mladi Južni Korejci zdaj ogorčeni. Najprej morajo naporno delati, da sploh opravijo sprejemni izpit za vpis na univerzo, ko diplomirajo, pa pogosto mine kar nekaj časa, da si najdejo delo. V Južni Koreji so zaznali zgolj 3,4-odstotno brezposelnost, vendar je ta med mladimi, starimi od 16 do 29 let, kar 8,5-odstotna.
Zdaj je znano tudi to, da je bila hči predsedničine prijateljice lena in slaba učenka, da je bila v tretjem razredu srednje šole pri pouku samo 17 dni, a se je nato brez težav vpisala na prestižno žensko univerzo Evha, kjer ji prav tako ni bilo treba hoditi na predavanja, pa tudi ne opravljati kolokvijev, profesorji so ji ves čas gledali skozi prste. To je pokazala preiskava ministrstva za izobraževanje, ki so jo opravili po aretaciji Čoi Sun Sil. Racija v univerzitetnih pisarnah, zaplemba računalniških diskov, mobilnih telefonov in dokumentov, povezanih z vpisi leta 2015, je bila zgolj ena od akcij v minulih dneh. Inšpektorji so izvedli racije v Samsungu, v podjetjih Lotte in SK, pa tudi v državnem pokojninskem skladu (ki je po velikosti tretji največji na svetu). V sredo so vstopili tudi v nekatere pisarne v predsedniški palači. Iskali so dokumente, ki bi razkrili korupcijsko mrežo in vlogo predsednice v tej mreži.
Iz predsedničinega urada so v sredo potrdili izjave predstavnikov opozicije, češ da so decembra lani na njihov račun kupili 360 tablet viagre in generične inačice tega zdravila. Kaj počne »modra tabletka« v Modri hiši (kot se imenuje južnokorejska predsedniška palača), so spraševali na vseh spletnih forumih, tako da je moral urad pojasniti, da so kupili viagro za lajšanje višinske bolezni, za katero bi lahko trpeli predsedničini svetovalci med majskim potovanjem po Etiopiji, Ugandi in Keniji. Glavna mesta teh držav so namreč na precejšnji nadmorski višini, zdravniki v Južni Koreji pa planincem včasih v resnici predpišejo sredstva, podobna viagri, kot zaščito pred višinsko boleznijo.
Pomlajevalne injekcije
Ostalo je le še vprašanje, zakaj ni nobena od škatlic, ki so jih našli v predsedničini pisarni, načeta. Pa tudi, kako je mogoče, da je urad za 64-letno Park kupoval različne injekcije za preprečevanje staranja, s katerimi so jo pomlajevali v luksuzni zasebni kliniki v elitni četrti Gangnam v Seulu. Eden od razlogov za ogorčenje državljanov je tudi domneva, da si je predsednica privoščila kar sedemurno pomlajevanje prav 16. aprila 2014, ko je potonila ladja Sevol z več kot 300 potniki, med katerimi so bili v večini srednješolci na ekskurziji. Nihče, celo njen vodja kabineta, namreč ni nikoli pojasnil, kje je bila Park med 9.53, ko so jo obvestili o tragediji, in 17.15, ko je zaradi nesreče končno sklicala izredno sejo. Do zdaj ni še nihče zanikal namigov, da je bila takrat na lepotni kliniki.
Bolj ko se škandal širi (in postavlja pod žaromete najbolj znane južnokorejske estradnike in športnike), več je sovraštva do žensk in seksizma v družbi, v kateri sicer vlada mačizem. Na demonstracijah so se pojavili transparenti z napisom »gospodična Park«, s katerim poudarjajo, da predsednica ni poročena, neredko pa je bilo slišati tudi vzklike »nora kuzla«, »kurja glava« in podobne žaljivke, na katere so se nemudoma odzvale feministične organizacije. Tako kot je imenovanje Park Geun Hje za prvo predsednico Južne Koreje prineslo obljubo spolne enakopravnosti, je zdaj posledica njenega političnega in moralnega padca velik korak nazaj.
Opozicijske stranke, pa tudi nekateri člani parlamenta in vladajoče stranke Saenuri, zahtevajo postopek ustavne tožbe proti Park Geun Hje. Vse kaže, da je to neizbežno. Vprašanje pa je, koliko brazgotin v družbi bo pustil za seboj mučen proces njenega padca. In s čim si bo nato Južna Koreja zdravila boleče rane, ki razkrivajo številna vprašanja brez odgovorov.
