Kako biti moralen in posloven

Boj proti korupciji na Kitajskem je nujen, toda kaj storiti, ko začne ovirati delo?

Objavljeno
24. oktober 2016 22.33
(AP Photo/Andy Wong)
Zorana Baković
Zorana Baković
»Vsakič ko vladni predstavniki odidejo v tujino, moramo sklicati partijski sestanek. Tako je od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja,« mi je nekoč povedala visoka predstavnica kitajske vlade. »Toda nekoč so nas partijski vodje opozarjali, naj ne nasedamo ideološkim zvijačam, zdaj pa nam predavajo, kako se upreti materialnim skušnjavam.«

Ena najpomembnejših tem 6. plenuma centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske (CK KPK) bo prav institucionalizacija kampanje za odpravo korupcije, ki je od začetka mandata partijskega in državnega vodje Xi Jinpinga najpomembnejši del njegovih ukrepov.

»Delo, red in disciplina« je univerzalna formula vseh režimov, tudi kitajskega. V prvem obdobju kitajskih reform je bilo najpomembnejše delo, v drugem je partijsko vodstvo poskušalo uvesti red, zdaj je v središču pozornosti disciplina. Z drugimi besedami, izogibanje kraji, goljufijam, podkupovanju in vsem drugim oblikam korupcije, proti kateri se borijo v partiji.

Xijev boj proti demonom ni lahek, kar pokazal škandal prejšnji mesec, ko je stalni odbor državnega ljudskega kongresa izključil 45 ljudskih zastopnikov iz pokrajine Liaoning zaradi goljufij, med drugim celo kupovanja poslanskih mest.

Izguba kredibilnosti

To je bil samo vrh ledene gore. Iz pokrajinskega ljudskega kongresa so vrgli 454 zastopnikov (vseh je 612), tako da je skupščina ene najpomembnejših severovzhodnih pokrajin izgubila kvorum, celotna politična ureditev pa je ostala brez temeljne kredibilnosti, saj so se mnogi vprašali, ali sploh lahko veljajo vsi zakoni, ki so jih izglasovali neveljavni poslanci.

Resda je to zakonodajni organ, toda če vemo, da je velika večina predstavnikov članov Komunistične partije in da je vsaj na papirju ljudski kongres najvišji organ državne oblasti na Kitajskem, je primer liaoninških poslancev več kakor slikovit. Zlasti zato, ker že dolgo vsi vedo, da Liaoning ni edina pokrajina, v kateri kupujejo sedeže v skupščini po ceniku »posrednikov«, ki zagotavljajo, da bo oseba, ki bi rada sedla med poslanske klopi, res »izvoljena«. Če se iz nepredvidljivih razlogov to ne zgodi, ponujajo vračilo denarja, in tako se ves sistem, ki bi pravzaprav moral zagotavljati, da je pri odločanju upoštevana volja ljudi, spreminja v veliko tržnico.

Podobna kupoprodaja položajev se dogaja tudi v vrstah KPK in vojski. Za to je javnost samo delno izvedela, ko so zaradi korupcije obsodili nekdanjega člana stalnega odbora politbiroja CK in dva podpredsednika osrednje vojaške komisije. Toda težava, s katero se spoprijema Xi Jinping, je v tem, da je korupcija postala učinkovito ogrodje partijske in državne konstrukcije in je zelo tvegano s kirurškimi posegi odstraniti njeno nogo ali vrat. Kajti tako bi zlahka ogrozili delovanje celotnega sistema.

Disciplina

Zato je plenum CK KPK, ki se je začel včeraj in se bo končal v četrtek, zelo pomemben za Kitajsko pa tudi za vse, ki poslujejo s to državo. Tiskovna agencija Xinhua je napovedala, da bodo člani CK ob koncu zasedanja glasovali o dveh dokumentih: prvi je kodeks vedenja partijskih članov in ustanov, drugi vsebuje amandma k predpisom o partijskem nadzoru. Ko so v časopisu Global Times objavili komentar profesorja partijske šole v Chong­qingu Xie Laiweia, v katerem je bilo zapisano, da »morajo biti partijski predpisi in disciplina strožji od zakona«, saj so pravzaprav prvi filter za moralne spodrsljaje, je bilo jasno, da je kitajski krog sklenjen: o zmagi komunistov nad Kuomintangom (Nacionalistično stranko) leta 1949 najpogosteje pravijo, da je bila mogoča zaradi pokvarjenosti Čangkajškove države; zdaj so pokvarjeni tudi nekdanji krvniki korupcije.

Za krepitev partijske discipline je treba okrepiti tudi vlogo partijskega vodje, zato bodo na plenumu Xi Jinpinga razglasili za »jedro« vodstva, okoli katerega se bo že zdaj začela zbirati nova generacija. Tako se bodo pravzaprav začele priprave na 19. partijski kongres, ki ga bodo organizirali prihodnjo jesen in na katerem bomo videli, koga Xi vidi kot naslednika na čelu partije in države.

Za vse, ki sodelujejo s Kitajsko, bo precej pomembnejše opazovati, kako bo boj proti korupciji vplival na gospodarske reforme oziroma ali bodo v imenu te kampanje pripravljeni žrtvovati del politične dediščine Deng Xiaopinga, zlasti tisti del, ki je povezan z odpiranjem zunanjemu svetu. V komentarju, objavljenem v hongkonškem časopisu South China Morning Post, je nemški veleposlanik na Kitajskem Michael Clauss povedal, da je razočaran nad »reformnimi dividendami«, ki jih dobivajo nemška podjetja in drugi partnerji Kitajske, odkar je Xi Jinping prišel na oblast in začel čistiti moralno gnilobo. »Manj korupcije je vsekakor dobra stvar,« piše veleposlanik Clauss, »toda ali bo takšno stanje trajno ali obstalo samo, če pritisk z vrha ne bo popustil, kar ima lahko neželene stranske učinke? Manj podkupovanja pogosto pomeni manj izdanih dovoljenj ali odobritev (gospodarskih ali naložbenih projektov) oziroma počasnejše izdajanje teh.«

Clauss je opozoril, da se čedalje več Nemcev in drugih Evropejcev pritožuje zaradi oteženih pogojev za prihod na Kitajsko, zavračanja izdaje vizumov in drugih ovir, ki veljajo pri sporazumevanju s svetom, da bi tako povečali nadzor. Zato se mnogi sprašujejo, kako poskrbeti, da z disciplino ne bodo zadušili dela in kako vzpostaviti red v takšnem protislovju, ki obremenjuje obstoj Kitajske, kakršno smo poznali do zdaj.