Tiskane izdaje
Eden od pomembnih kazalnikov zunanjepolitičnih usmeritev, ki jih bo letos upoštevala Kitajska, bo povišanje vojaškega proračuna na zasedanju najvišjega zakonodajnega organa, ki se bo začelo jutri. Tokrat pričakujejo, da bo Peking namenil vojski približno 20 odstotkov več sredstev kakor lani, na povišanje pa je močno vplivala Severna Koreja.
Prednostna zunanjepolitična naloga Kitajske bo letos izogibanje novim razlogom za spore s sosednjimi državami, ki imajo sklenjen vojaški pakt z ZDA. Ker Pjongjang z jedrskimi poskusi in izstrelitvami raket nenehno priliva olje na ogenj, lahko Kitajska ohrani regionalno ravnotežje samo z izboljšanjem tehnološke ravni oboroženih sil, da ne bi preveč zaostajale za ameriškimi.
Kako posebni so kitajsko-ameriški odnosi, se je pokazalo tudi ta teden, ko sta obe sili v varnostnem svetu OZN glasovali za nove sankcije proti Pjongjangu, ki jih je ameriški predsednik Barack Obama označil za »preprosto in soglasno sporočilo: Severna Koreja se mora odpovedati nevarnim programom in izbrati boljšo pot za svoje ljudstvo«. Čeprav so opazovalci že iz navade dvomili o tem, da bodo izvajali stroge ukrepe tako soglasno, kakor so jih izglasovali, je Kitajska dan pred zasedanjem varnostnega sveta v sredo zaustavila vse denarne transferje Severni Koreji v vseh valutah, zato severnokorejski trgovci in begunci niso mogli poslati domov denarja, zasluženega na Kitajskem.
Poleg tega je Kitajska v torek zaustavila uvoz severnokorejskih rudnin in bistveno omejila ves blagovni promet s sosednjo državo. Počakati moramo in se prepričati, kako bo Peking izvajal določilo resolucije OZN o pregledovanju vsega tovornega blaga, ki prihaja iz Severne Koreje ali odhaja vanjo, toda zdi se, da so Kitajci zdaj jezni. Po trditvah diplomatskih virov je Pjongjang od leta 1998 do zdaj namenil štiri milijarde dolarjev za štiri jedrske eksplozije in šest izstrelitev projektilov dolgega dosega, japonski predstavniki pa so izračunali, da je ta znesek enak znesku za 40-letno humanitarno pomoč, ki jo ta država prejema od mednarodne skupnosti.
Toda Severna Koreja ni pokazala, da bi se bila kakorkoli pripravljena pogajati, ampak se je na nove sankcije odzvala z novimi raketami. Nekaj ur po glasovanju v varnostnem svetu OZN so iz regije Vonsan izstrelili v Vzhodno morje šest projektilov, ki so leteli od 100 do 150 kilometrov v smeri proti Japonski in nato padli v morje. To je bil pravzaprav blag odziv Severne Koreje na nove kazni, ki so ji jih izrekli. Kitajski se kljub vsemu zdi pomenljivo, od kod so izstrelili rakete, in ker so poletele z vzhodne obale, je očitno, da vodja Kim Džong Un vendarle noče dodatno zaostrovati odnosov s Pekingom niti po tem, ko je Kitajska oddala svoj glas v OZN.
»Jedrska pot bo pripeljala Pjongjang v slepo ulico,« je zapisano v uvodniku kitajskega partijskega lista Global Times, ki napoveduje, da bo Kitajska dosledno upoštevala resolucijo o sankcijah. Toda čeprav se Kitajska o tem strinja z ZDA, njeno odločno upoštevanje sankcij proti Pjongjangu ne bo preprečilo ZDA, da bi obravnavale Severno Korejo kot eno največjih groženj njihovim interesom v azijskem Tihem oceanu. Tako se bodo napetosti v kitajsko-ameriških odnosih zaostrile prav na točki, o kateri sta se velesili tokrat popolnoma strinjali.
ZDA bodo pospešile gradnjo protiraketnega ščita v Južni Koreji, kar je eden od pomembnih razlogov za to, da bo kitajska vojska prejela obilen proračunski povišek. To bo največje povišanje vojaškega proračuna po letu 2007, in čeprav bo velik del teh sredstev namenjen demobilizaciji 300.000 vojakov do leta 2017, bi morala težnja po zmanjševanju števila ljudi in povečanju bojne pripravljenosti zagotoviti tehnološko posodobitev oboroženih sil.
Načelnik letalskega štaba ameriške vojske, general Mark Welsh, je ta teden opozoril, da se bo do leta 2030 kitajsko vojaško letalstvo izenačilo z ameriškim ali ga celo preseglo. Kitajska se ne zanaša več samo na številke in primerjave, koliko ima kdo bojnih letal ali letalonosilk, ampak čedalje dejavneje razvija nove modele, denimo »nevidni« chengdu J-20 ali shenyang J-31. Poleg tega tehnološko izpopolnjuje obstoječa letala, denimo J-11D in J-16, z uvozom iz Rusije pa pridobiva nekatera najučinkovitejša letala, ki so danes na voljo, denimo suhoj Su-35S. ZDA, pravi general Welsh, ne morejo držati koraka s takšnim tehnološkim razvojem.
Prav zato bo Pentagon izkoristil severnokorejsko nevarnost in napetosti v Vzhodno- in Južnokitajskem morju za pospešitev projektov, kot je obrambni sistem THAAD (Terminal High Altitude Area Defense), ki bo verjetno kmalu nameščen na južnokorejskih tleh.
Poveljnik ameriške vojske v Južni Koreji Curtis Scaparrotti ni po naključju opozoril, da bi bil morebiten spopad s Severno Korejo zelo podoben drugi svetovni vojni. »Glede na obseg sil in orožje, ki bi bilo uporabljeno, bi bil to zelo zapleten spopad s številnimi žrtvami, podoben bi bil korejski ali drugi svetovni vojni,« je izjavil v sredo pred senatnim odborom za oborožene službe.
Kitajska očitno razmišlja podobno. Scaparrotti je povedal, da je prepričan, da bi voditelj Kim Džong Un uporabil orožje za množično uničevanje, če bi menil, da je njegov režim v nevarnosti. Bi takrat Kitajska in ZDA stale na isti strani, tako kakor v varnostnem svetu OZN, ko sta glasovali za sankcije? Malo verjetno. Zato so edino upanje za mir dobre priprave na veliko vojno.
