Tiskane izdaje
Občutno manjša gneča pred dvigalom, ki obiskovalce odpelje na najvišjo ploščad stolpa, poimenovanega »Tajpej 101«, jasno priča o spremembi odnosov med Tajvanom in LR Kitajsko. Kitajskih obiskovalcev je manj, kot jih je bilo pred letom dni.
Pred pol leta, potem ko so za predsednico republike imenovali Tsai Ing-wen, predsednico Demokratske napredne stranke (DPP), v katere končni statut so kot glavni cilj delovanja vpisali uradno odcepitev od Kitajske, je okoli privlačnega 101-nadstropnega stolpa, v Muzeju cesarske palače, ki se ponaša z velikanskim kulturnim bogastvom, pa tudi na vseh drugih krajih, kjer se je bilo še do pred kratkim silno težko premikati zaradi številnih turističnih skupin, ki so prihajale z druge obale Tajvanske ožine, nenadoma veliko manj hrupno.
Veliko kopno in otok
»Obiskovalcev z 'velikega kopnega' je zdaj občutno manj,« pojasnjuje Chiu Chiu-cheng, pomočnik ministra v vladnem sektorju, ki so ga poimenovali svet za vprašanje kopnega. »Upamo pa, da je to zgolj začasno.«
»Veliko kopno« je na Tajvanu že dolgo nadomestno ime za LR Kitajsko, ki ni pripravljena sprejeti niti najmanjšega lingvističnega namiga, da gre za dve državi. Obsesija Komunistične partije Kitajske z narodnostno združitvijo je vidna na vsakem koraku. Tajvan bo, denimo, leta 2017 gostitelj Univerzijade. A čeprav bodo športne igre potekale na njegovih tleh, bo morala njegova reprezentanca nastopiti pod imenom »Kitajski Tajpej«, in to pod hibridno zastavo, na kateri prevladujejo obrisi cveta kitajske slive, na enem od cvetnih listov pa sta upodobljena »modro nebo« in »belo sonce« (ki sta sicer poglavitni del državnega grba).
Na kratko povedano, Tajvan na političnem zemljevidu sveta komajda obstaja, pa čeprav otok s 36.000 kvadratnimi kilometri površine in 23,5 milijona prebivalci, na leto ustvari skoraj 590 milijard dolarjev nominalnega bruto domačega proizvoda, poleg tega pa se po skoraj vseh gospodarskih in finančnih rezultatih uvršča med prvih pet držav svoje celine oziroma med prvih 22 držav sveta.
Politična marginalizacija Tajvana je bila najbolj očitna, ko je na paradi, posvečeni dnevu državnosti 10. oktobra letos ob predsednici Tsai sedel en sam tuji državnik – Ralph Gonsalves, premier Svetega Vincencija in Grenadine, karibske državice s 100.000 prebivalci, ene od vse manjše skupine držav, ki imajo še vedno diplomatske odnose s Tajvanom. In čeprav je papež Frančišek ob tej priložnosti čestital otoku z okoli dvema odstotkoma prebivalcev katoliške vere, bo Vatikan le še kratek čas edina evropska država, ki priznava Republiko Kitajsko (kot se glasi uradno ime Tajvana). Pričakovati je, da bodo nunciaturo že v kratkem preselili v Peking, s katerim si želi Vatikan znova vzpostaviti diplomatske odnose, ki so jih pretrgali pred 65 leti. Tudi na Kitajskem je okoli dva odstotka prebivalcev katoliške vere. Le da dva odstotka na Tajvanu pomenita okoli 400.000 ljudi, na »velikem kopnem« pa skoraj 30 milijonov vernikov. Tudi na področju duhovnosti je na prvem mestu tisto, kar prinaša večjo korist.
Odvisnost od izvoza
A v tajvanskih mestih ni nikjer videti ali čutiti te politične marginalizacije. Nadomestila jo je močna prisotnost Tajvana v mednarodni trgovinski mreži, to pa pomeni tudi bleščečo prisotnost vseh svetovnih firm v trgovskih središčih in tudi v zasebnem življenju tukajšnjih prebivalcev. A prav dejstvo, da znaša obseg tajvanske zunanje trgovine kar 130 odstotkov bruto domačega proizvoda, priča o tem, kako zelo je Tajvan odvisen od izvoza. Ko pogledamo seznam držav, na katerih trge računajo na otoku, pa je prepričljivo na prvem mestu Kitajska. Okoli 40 odstotkov tajvanske zunanje trgovine poteka prav v odnosih z »velikim kopnim«.
»Zaradi tega smo seveda ranljivi in občutljivi na vse svetovne krize in negativne trende,« pravi Connie Chang, generalna direktorica uprave za splošno načrtovanje državnega sveta za razvoj. »Ker pa se Kitajska s svojo vse bolj drago delovno silo in tehnološko vse bolj sodobnimi izdelki iz kompatibilnega partnerja vse bolj spreminja v konkurenta, se zdaj zanašamo na 'južno usmeritev' kot alternativo za preveliko odvisnost od kitajskega trga.«
Nihče od tajvanskih funkcionarjev tega ne jemlje kot poskus zamenjave Kitajske z alternativnimi trgi. Urad z novo politiko preusmerjanja proti jugu, ki so ga ustanovili po tem, ko je prišla na oblast Tsai Ing-wen, mora poskrbeti za vzpostavitev nove vrste partnerstva z državami Aseana (Združenja držav Jugovzhodne Azije) in Južne Azije, pa tudi z Novo Zelandijo in Avstralijo. Bistvena razlika od dosedanjega usmerjanja tajvanskih naložb na ta območja, ki je temeljilo na poceni delovni sili, je v prizadevanjih, da se ponovno oživi območna industrija na obeh straneh, da se gospodarsko sodelovanje postavi na novo tehnološko raven in da se v dvosmerni izmenjavi kultivirajo strokovnjaki za tiste proizvodne in storitvene sektorje, v katerih so ti najbolj deficitarni.
Obseg trgovine med Kitajsko in Tajvanom je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta dosegel 95,5 milijarde dolarjev, kar je za okoli 10 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Tako kot zmanjšanje števila turistov je tudi to posledica napetih političnih odnosov in dejstva, da predsednica Tsai Ing-wen nikakor noče privoliti v to, da bi s priznavanjem konsenza o obstoju »ene Kitajske« zagotovila kontinuiteto gospodarske integracije otoka in »velikega kopnega«. Turistični delavci so že demonstrirali pred vladnimi uradi in pozivali Tsai, naj jim nadoknadi finančni primanjkljaj, a so bili ti protesti kljub vsemu veliko manjši od študentskih protestov leta 2014, ki so od takratne vlade in takrat vladajoče Nacionalistične stranke (Kvomintanga) zahtevali, naj prekine odvisnost od kitajskega trga, iz katerega prihaja družbeno razslojevanje, posledično pa tudi izguba tajvanske identitete, ki so jo skrbno negovali v desetletjih demokratizacije otoka in gradnje strpne civilne družbe. Tajvan je točka, na kateri je mogoče najbolje prepoznati politične, socialne, vrednostne in ideološke vidike domnevno svobodne trgovine.
Neizbežnost združitve
»Združitev Tajvana in Kitajske je neizbežna,« mi je dejal visoki funkcionar, ki me je zaprosil, naj nikar ne omenim njegovega imena, saj bi lahko zaradi tega svojega stališča ostal brez dela. Je pa prepričan, da je prav tako neizbežna demokratizacija Kitajske, vendar po tem njegovem odgovoru sklepam, da se pogovarjava o neki daljni prihodnosti.
Tudi po mnenju kitajskega političnega vodstva je združitev neizbežna, a ima vse manj strategije, s katero bi lahko uresničil ta cilj. »Nikoli ne bomo dovolili nikomur, nobeni organizaciji, pa tudi ne nobeni stranki, da bi si vzela del kitajskega ozemlja,« je v svojem govoru prejšnji petek zagrozil predsednik Xi Jinping, in povsem jasno je, da je imel pri tem v mislih Hongkong in Tajvan. V obeh točkah se je namreč pokazalo, da skupne etnične korenine ne pomenijo kaj dosti, ko se iz njih razvijejo različne identitete družb.
Zrelost in visoka stopnja strpnosti v tajvanski družbi sta se pokazali tudi ob koncu prejšnjega meseca, ko so na ulicah Tajpeja priredili največjo parado ponosa, kar ji je kdaj potekalo v Aziji (z več kot 80.000 udeleženci) in ko so zakonodajalci DPP parlamentu izročili v razpravo dokument, s katerim bi iz ustave črtali opredelitev zakona kot skupnosti moškega in ženske. Tako bi Tajvan postal prva azijska država, v kateri bi bili zakoni med istospolno usmerjenimi enakopravni z ostalimi. Hkrati pa je anketa, ki so jo ta teden opravili na »velikem kopnem«, pokazala, da kar polovica tamkajšnjih homoseksualcev ne verjame, da bi lahko v prihodnjih petih leti javno priznali svojo spolno usmeritev.
Vse to pomeni, da otok in »veliko kopno« v tisto daljno prihodnost, o kateri sem se pogovarjala z visokim funkcionarjem, korakata z različnimi koraki. Morda vendarle hodita po isti poti, ki se imenuje status quo. Vzdolž te poti ima Kitajska otok za eno svojih pokrajin in pri tem skrbno pazi na to, da ga nihče ne prizna kot pravo državo, Tajvan pa Kitajsko imenuje »veliko kopno« in išče načine za zmanjšanje odvisnosti od njene velikosti. Kaj je na koncu te poti, za zdaj ne ve nihče. Ena Kitajska? Ali dve državi? Tega ni videti niti z vrha stolpa Tajpej 101.
