Tiskane izdaje
New York – Že nekaj časa je jasno, da je v Chicagu nekaj resno narobe. Lani je bilo tam umorjenih več kot 700 ljudi, mesto pa je kljub strogi zakonodaji preplavljeno z orožjem. Pred dnevi je pravosodno ministrstvo objavilo ostro poročilo o delu policije, v kateri je razširjena čezmerna uporaba sile, storilci so redko kaznovani, žrtve pa pretežno manjšine.
Trinajstmesečna preiskava je pokazala, da policija v vetrovnem mestu z nasilnim ravnanjem sistematično krši državljanske pravice prebivalcev, nadzor nad delom policistov je slab, disciplina na psu, prav tako niso ustrezno izurjeni. Po besedah odhajajoče pravosodne ministrice Lorette Lynch so našli veliko dokazov o kršitvi četrtega ustavnega amandmaja, ki prepoveduje nesorazmerno delo policije.
Poročilo je sprožilo javno razpravo o delu varuhov reda, ki so se že v preteklosti otepali s korupcijo in zlorabami. Globoko nezaupanje prebivalcev odseva tudi v skokovitem naraščanju nasilja, ki je doseglo najvišjo raven v zadnjih 20 letih.
Preiskavo je sprožila objava srhljivega videa, ki kaže, kako je belopolti policist šestnajstkrat ustrelil temnopoltega najstnika Laquana McDonalda. Mestne oblasti so se mesece upirale zahtevam novinarjev, naj objavijo posnetek kamere v policijskem vozilu, sodišče pa je nazadnje odobrilo objavo. Javnost je bila ogorčena, nekaj meščanov je na protestih zahtevalo odstop župana Rahma Emanuela, zvezne oblasti pa so sklenile, da bodo vzele pod drobnogled delo policije.
Mesto je pred dvema letoma moralo plačati dodatnih 5,5 milijona dolarjev odškodnine desetinam temnopoltih moških, ki jih je v sedemdesetih in osemdesetih letih zlorabljala ali celo mučila »polnočna posadka«, skupina policistov pod vodstvom zloglasnega poveljnika Jona Burgea. Lani je mesto objavilo rezultate preiskave, ki je razkrila, da je zakoreninjen rasizem močno pripomogel k ponavljajočemu se vzorcu napak v policijskih vrstah. To so potrdile tudi ugotovitve zveznih preiskovalcev. Največ zlorab je bilo v četrtih s pretežno temnopoltim prebivalstvom na jugu in zahodu Chicaga.
Zaslomba vodilnih
Na 161 straneh je vrsta šokantnih podrobnosti: od policista, ki je s pištolo grozil najstniku na kolesu, ta je bil osumljen vožnje po zasebni posesti, do uporabe paralizatorja na neoboroženi in goli 65-letni ženski z duševno boleznijo. Po besedah Vanite Gupta, ki na pravosodnem ministrstvu vodi oddelek za državljanske pravice, so policisti v Chicagu redno uporabljali paralizator kot kazen za osumljence, ki niso ubogali ukazov. Še hujša je ugotovitev, da so streljali na ljudi, ki niso nikogar ogrožali.
V enem primeru so trije policisti med zasledovanjem osumljenca proti njemu izstrelili 45 nabojev. Ko so ga ubili, so zatrdili, da je streljal nanje, toda pištole, ki so jo našli v bližini, ni bilo mogoče uporabljati. Nadzorna komisija ni našla kršitev. Med mestnimi orožniki se je razpasla navada nepremišljenega streljanja v bližajoča se vozila, čeprav je bilo takšno početje v njihovem pravilniku prepovedano. Razlog za »kavbojsko kulturo« in tako razpasle zlorabe je vedenje nadrejenih, ki ne samo da niso kaznovali zlorab, ampak so storilcem vedno pogledali skozi prste.
Nadzorniki so redko obiskali prizorišča nasilja ali zaslišali priče, hkrati so rutinsko potrjevali poročila policistov. Eden od poveljnikov je preiskovalcem celo dejal, da nikoli ni predlagal preiskave o čezmerni uporabi sile pri podrejenih. Ministrica Loretta Lynch je poudarila, da vrh policije ni ustrezno zbiral in analiziral podatkov, prav tako niso ustrezno proučili pritožb, da bi ugotovili, ali so policisti dejansko zlorabili pooblastila.
Nova oblast
Podobna preiskava je potekala tudi v Baltimoru. Pravosodno ministrstvo se je potrudilo, da sta bili obe končani še pred petkovo zamenjavo na vrhu države. Vlada predsednika Baracka Obame je ob javni razpravi o vedenju policije do manjšin sprožila vrsto podobnih postopkov po ZDA, Chicago je le eno od 25 mest, ki se je soočilo s posegom pravosodnega ministrstva. To je v 14 primerih z lokalnimi oblastmi (ki nadzirajo policijo) začelo pogajanja, kako doseči obsežne spremembe pri delu policije.
Podobna pogajanja naj bi se začela tudi v Chicagu, toda prihod predsednika Donalda Trumpa je vse postavil na glavo. Republikanski populist je med kampanjo obljubljal »red in mir«, ob tem pa pozival h »končanju vojne proti policiji«. Njegov izbor za pravosodnega ministra, Jeff Sessions, je znan nasprotnik zveznih posegov v delo policije, saj so po njegovem nevarni in »obvoz mimo demokratičnih procesov«. Prejšnji teden je na zaslišanju v senatu dejal, da lahko zvezne preiskave »spodkopljejo spoštovanje do policistov« in da »zaradi nekaj slabih posameznikov ne bi smeli kaznovati celotnih policijskih oddelkov«.
Toda poročila o institucionalnem rasizmu, zaradi katerega »policisti ne spoštujejo svetosti življenja, ko gre za temnopolte«, kažejo, da so to razrasle težave, ki zahtevajo poglobljen pristop in obsežne spremembe. Lori Lightfoot, predsednica mestne komisije za nadzor nad policijo v Chicagu, je dejala, da zamenjava oblasti ne bo prinesla odpustkov za mestno policijo, saj prebivalci zahtevajo spremembe.
