Kim Džong Unova igra

Severna Koreja je Američanu Jeffreyu Fowlu potihoma dovolila, da se po skoraj šestih mesecih zapora, vrne domov. Takoj so se začela ugibanja o tem, od kod ta velikodušnost, kaj bo z ostalima dvema ameriškima zapornikoma na prisilnem delu in kaj se skriva za igro z naslovom »človekove pravice«, v katero se je sklenil vključiti Kim Džong Un.

Fowle je konec aprila v Severno Korejo pripotoval kot turist. Ko je v mornariškem klubu v obmorskem mestu Čongdžinu »pozabil« biblijo v angleškem in korejskem jeziku, so ga aretirali zaradi »sovražnega delovanja«. Vse od takrat je čakal, da mu izrečejo kazen. Ker je po severnokorejskem zakonu misijonarstvo kaznivo dejanje, bi ga lahko obsodili na večletno prisilno delo. Namesto motike pa so mu v roke potisnili letalsko vozovnico za Guam. Od tam so z ameriškim vojaškim letalom odpeljali domov v Ohio.

Zaposlen je bil v mestnem holdingu za vzdrževanje cest, a so ga odpustili, ker je prekoračil dovoljeno odsotnost z delovnega mesta. Med navdušenjem nad njegovo osvoboditvijo pa je družba obljubila, da ga bodo znova sprejeli v službo. Navsezadnje se je Miamisburg s svojimi 20.000 prebivalci prav zaradi Fowla pojavil v vseh svetovnih medijih. Kim Džong Un prav tako.

»Tovariš Kim Džong Un, prvi predsednik državne obrambne komisije, je na podlagi sporazuma med vrhovnim vodstvom Demokratične ljudske republike Koreje in ZDA odobril posebno izpustitev Američana Jeffreya Fowla. Njegov primer je zaključen.« Takšno sporočilo so po elektronski pošti poslali medijem, ne da bi pojasnili, za kakšen »sporazum« gre, in brez napovedi, kaj se bo zgodilo s preostalima dvema Američanoma, ki z motikami že obdelujeta polja, potem ko sta bila obsojena na 15 oziroma šest let zapora. Vse kar je bilo mogoče jasno razbrati iz elektronskega sporočila, je to, da je Kim trdno v sedlu in da si svet lahko oddahne po pravem viharju špekulacij o njegovem omajanem političnem položaju.

Za nepričakovano odločitvijo, da se Američana pošlje domov, pa stoji prava kampanja Kimovega diplomatskega tima, ki poskuša EU in Japonski preprečiti, da bi pred VS ZN razprostrli vse argumente, s katerimi zahtevajo, da se Severna Koreja preda Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC). Sodišče naj bi proučilo številne primere zločinov nad njihovimi državljani, med drugim tudi posilstva z ideološkimi motivi in množična stradanja.

Mednarodni pritisk na Pjongjang se je začel februarja, ko je Komisija za preverjanje človekovih pravic v Severni Koreji, ki jo je ustanovil svet ZN za človekove pravice, predložila poročilo s podrobnostmi, kot so satelitski posnetki taborišč za prisilno delo in pričevanja obsojencev, ki jim je uspelo pobegniti. EU in Japonska sta od generalne skupščine ZN zahtevali, da se primer Severne Koreje izroči ICC. Čeprav se v besedilu ne omenjajo posamična imena, je povsem jasno, da imajo Kim Džong Una odgovornega za obstoj gulagov s 120.000 zaporniki in da bi se obtožnica v veliki meri nanašala na »odgovornost izdajanja ukazov« vladarja,

Kot pravijo poznavalci tamkajšnjih razmer, Kim Džong Un ne želi, da bi ga pred ICC zaščitila Kitajska, in mu še zdaleč ni do tega, da bi skupna pobuda EU in Japonske posegla v kanale, po katerih v Pjongjang priteka tuja valuta iz držav, v katerih dela več kot sedem tisoč severnokorejskih delavcev. Največ jih je v Kuvajtu, Katarju in Združenih arabskih emiratih, s katerimi ima Severna Koreja diplomatske odnose, ki bi jih rada za vsako ceno ohranila. In tako se je Fowle nenadoma vrnil domov. In čeprav to še ne pomeni, da se izboljšuje položaj človekovih pravic v Severni Koreji, je dobro znamenje že samo dejstvo, da se je Kim Džong Un pripravljen igrati na to temo. Okno se je za spoznanje odprlo in lahko bi prišlo do dialoga. Celo takšne premike je treba ceniti kot pomemben napredek.