Tiskane izdaje
Washington, Peking, Taipei – Kitajska je v sredo pri ZDA protestirala zaradi napovedane prve ameriške prodaje orožja Tajvanu v štirih letih. Washington je pred tem sporočil, da bo Tajvanu prodal vojaške ladje in rakete za 1,83 milijarde ameriških dolarjev. Tajvan odločitev Washingtona pozdravlja, poroča Slovenska tiskovna agencija.
Washington je v sredo sporočil, da bo Taipeiju prodal dve vojaški ladji, vrsto protitankovskih raket in amfibijska bojna vozila v vrednosti 1,83 milijarde ameriških dolarjev. V 30 dneh mora sicer dogovor potrditi še kongres.
Namestnik kitajskega zunanjega ministra Zheng Zeguang je nato na pogovor poklical ameriško odpravnico poslov v Pekingu Kaye Lee. Washington je pozval k odpovedi dogovora, da bi se izognil »povzročitvi nadaljnje škode kitajsko-ameriškim odnosom«, poroča STA.
Poudaril je, da je Tajvan neločljiv del kitajskega ozemlja, ter izrazil odločno nasprotovanje Pekinga prodaji ameriškega orožja Tajvanu. Napovedal je uvedbo sankcij proti ameriškim podjetjem, ki bodo sodelovala v prodaji.
Prodaja je v nasprotju z mednarodnim pravom, načeli prejšnjih ameriško-kitajskih skupnih izjav in »močno škodi kitajski suverenosti in njenim varnostnim interesom«, je še bil oster.
Washington: Prodaja v skladu s politiko ene Kitajske
Tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta John Kirby je pred tem v Washingtonu poudaril, da je prodaja v skladu s politiko ene Kitajske in sporazumom o odnosih s Tajvanom iz leta 1979, v skladu s katerim ZDA zagotavljajo »tajvansko sposobnost, da ohranja zadostno sposobnost samoobrambe«.
Gre za prvo prodajo ameriškega orožja Tajvanu v štirih letih in četrto od leta 2008. V času administracije ameriškega predsednika Baracka Obame bodo s tem ZDA Tajvanu prodale za 12 milijard dolarjev orožja.
Na vprašanje, ali so ZDA zaskrbljene, kako se bo Kitajska odzvala na prodajo orožja, je Kirby dejal, da so sprejeli odločitev na podlagi ocene o obrambnih potrebah Tajvana in da je to edini dejavnik.
Povedal je, da so glede prodaje v sredo kontaktirali Peking in da menijo, da ni potrebe, da bi prodaja škodila odnosom s Kitajsko.
Gospodarsko in vojaško sodelovanje med ZDA in Tajvanom
Čeprav Tajvan že od konca državljanske vojne leta 1949 živi samostojno, Tajvanci pa so izoblikovali lastno identiteto, v Pekingu na otok gledajo kot na odpadniško provinco, ki čaka na združitev − če bo treba, tudi s silo. Odnosi med Pekingom in Taipeijem so se sicer v času sedanjega tajvanskega predsednika Ma Ying-jeouja otoplili.
ZDA sicer nimajo uradnih odnosov s Taipeijem od leta 1979, ko so se diplomatsko obrnile proti Pekingu, a z njim ohranjajo obsežne gospodarske in vojaške vezi.
Tiskovni predstavnik tajvanskega predsednika Chen Yi-hsin je v sredo zvečer dejal, da je predsednik Ma izrazil hvaležnost, da Washington izpolnjuje svoje zaveze v okviru sporazuma o sodelovanju, je poročala državna agencija CNA.
Zadovoljstvo ob novi prodaji orožja je izrazil tudi ameriško-tajvanski poslovni svet, a bil kritičen do tega, da je bilo nanj treba čakati kar štiri leta.
»Medtem ko je Kitajska v zadnjih štirih letih namestila nova vojaška letala, podmornice in rakete, so ZDA stalno zavračale, da bi Tajvanu zagotovile pristop do podobne platforme ali pa ji pomagale pri njenem lastnem razvoju,« je v izjavi zapisal predsednik sveta Rupert Hammond-Chambers, poroča Deutche Welle.
Prodaja je sicer napovedana v času, ko je agresivno stališče Kitajske v ozemeljskih sporih s sosedami povečalo zaskrbljenost ZDA ter njihovih zaveznic od Japonske do Filipinov.
