Kitajski Havaji so zibelka super liberalizma

V letovišču Boao na otoku Hainan bo v ospredju kitajski koncept svobodne trgovine.

Objavljeno
06. april 2018 22.51
Zorana Baković
Zorana Baković

Preden se sprijaznimo s trgovinsko vojno med Kitajsko in ZDA, poslušajmo, kaj ima predsednik Xi Jinping povedati o neoglobalizaciji, ki jo vodi njegova država. Xi bo v ponedeljek nagovoril udeležence gospodarskega foruma v Boau, ki ima naslov »Odprta in inovativna Azija za svet velikega blagostanja«. Vsaki njegovi besedi je treba posvetiti pozornost.

V njegovem govoru bi se namreč lahko skrival najpomembnejši odgovor na carinske napade ameriškega predsednika Donalda­ Trumpa, ki je v četrtek znova povečal napetost v odnosih med največjima gospodarskima silama na svetu. Od trgovinskega predstavnika je namreč zahteval, naj premisli o uvoznih tarifah za nov seznam kitajskih izdelkov v vrednosti 100 milijard dolarjev.

Uradni Peking je včeraj opozoril, da je Kitajska, če se bo carinska predigra razvila v trgovinsko vojno, »pripravljena plačati kakršnokoli ceno«. Vendar med obema stranema potekajo tudi intenzivna pogajanja. Rezultate je mogoče pričakovati do 1. maja. Do takrat bosta Amerika in Kitajska izza pasu vlekli orožje in prikazovali pripravljenost na trpljenje. Vsaka od njiju bo hotela pokazati javnosti, kako močno je vodstvo v Beli hiši oziroma Zhongnanhaiu. Medtem bosta v zakulisju trgovali z načeli. Kitajski analitiki pričakujejo, da bo Peking privolil v koncesije, ki jih do zdaj ni dal še nikomur. Vendar je težava v tem, da se bodo večinoma nanašale na povečanje kitajskega uvoza (na primer ameriških računalniških čipov in podobnega blaga), ne bodo pa vodile v spremembo narave kitajskega tržišča in temeljnih načel kitajske zunanje trgovine.

Nasprotje Davosu

Xi Jinping bo prav v Boau napovedal velike korake k neoliberalizaciji kitajskega gospodarstva. Boao je mestece na južnem kitajskem otoku Hainan. O njem ni bilo dosti znanega, dokler mu ni leta 2001 kitajska vlada podelila poslanstva postati nasprotje švicarskemu Davosu. Kontrast je v tem, da je Boao letovišče, Davos pa smučišče. Daleč bolj viden kontrast pa je v konceptu Foruma za Azijo v Boau, saj so v središču azijske vrednote in kitajski model razvoja. Vsako leto je pozornost usmerjena h ključnim temam, kot sta na primer kitajski mirni vzpon (2004) in gradnja skupne usode človeštva (2013).


Kitajska je po prihodu Xi Jinpinga na čelo države odprla 11 prostotrgovinskih območij. Foto: Reuters

Forum so ustanovili leta 2001, ko so bila Kitajski odprta vrata za članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji (WTO). Prav v Boau je bilo mogoče slišati, kako bi rada azijska sila prispevala h globalni integraciji tržišča in ekonomije.

Xijev govor naj bi bil uvod v slovesnosti ob 40. obletnici začetka kitajskih gospodarskih reform. Tako kot hoče kitajski predsednik ob vsaki priložnosti dati vedeti, da je z njim končano obdobje Deng Xiaopinga, bo tudi tokrat predstavil svoje korake na področju gospodarske transformacije, ki bodo krepko presegli okvire ­Dengove vizije.

Hainan zaradi lepot tropske narave imenujejo tudi kitajski Havaji. Xi bo napovedal, da bi lahko otok s površino 33.000 kvadratnih kilometrov in 9-milijonskim prebivalstvom spremenili v novi Hongkong. Že na partijskem kongresu oktobra lani je povedal, da bodo odprli nova pristanišča, ki bodo pilotska območja svobodne trgovine »z najvišjimi mednarodnimi standardi«. Pričakovati je, da bo tokrat natančneje povedal, kje bodo enklave super liberalizma. Prav na Hainanu se bodo namreč razvijala prostotrgovinska območja z veliko večjo svobodo odločanja, kakor jo na primer trenutno uživa Šanghaj, ter z veliko večjo politično podporo, kakor jo ima Hongkong.

Pozdravi za Trumpa

Od leta 2013 (ko je prišel Xi na čelo države) je Kitajska odprla 11 prostotrgovinskih območij. Šanghajsko območje je najpomembnejši laboratorij svobodnega pretoka blaga, kapitala, človeških virov in tehnologije. Hainan naj bi bil subliminalen odgovor na Trumpove pripombe na račun Kitajske. Na otoku bodo lahko tuji vlagatelji ustanavljali podjetja brez partnerstva s Kitajci. Njihova tehnologija in licence bodo zaščitene. Za tuja podjetja bodo odprli sektorje, kot so finančne storitve, zavarovalništvo in zdravstvo. Oblikovana bo struktura, ki bo tujim, domačim, državnim in zasebnim podjetjem zagotavljala enakopraven status.


Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump. Foto: Reuters

Xi Jinping bo z novim območjem nagovoril borbenega Trumpa, poleg tega si bo prizadeval pritegniti druge velike in male partnerje, zlasti tista gospodarstva, ki so se ob prvih bojnih trobentah, ki so zadonele prek Tihega oceana, začela osamosvajati od ameriškega in kitajskega tržišča.

Nič manj ni pomemben geografski položaj Hainana. Otok je prikladno umeščen v Južnokitajsko morje, blizu nekaterih otokov v otočju Xisha (Parcel), zaradi katerih je Kitajska še vedno v sporu s številnimi azijskimi državami. Če bi na Hainanu zrasel nov ter v trgovinskem in gospodarskem smislu še bolj svoboden Hongkong, bi se lahko ozračje nad razburkanim morjem namesto k nacionalističnemu rivalstvu preusmerilo h globalnemu sodelovanju.

Pri tem bi lahko bila pomembna gradnja novih pristanišč na Hainanu in njegov posebni politični status. Hongkong bo še bolj zamenljiv ter s tem dodatno podrejen nadzoru iz centra. Hong­konško pristanišče je z gradnjo šanghajskega pristanišča z globokim morskim dnom že izgubilo krono največjega kontejnerskega terminala na svetu. Še več, v zadnjih petih letih je nekdanja britanska kolonija nenehno padala. Trenutno se je ustavila na petem mestu (za Šanghajem, Singapurjem, Shenzhenom in Ningbojem). Malo je upanja, da bo kadarkoli vzpostavila nekdanjo konkurenčnost. Zdaj grozi še Hainan, pri čemer ne izziva lokalnih separatistov, s katerimi se Peking vse pogosteje sooča v Hongkongu.

Trump bo dobil razglednico »Lepe pozdrave s Hainana«. V prevodu: Kitajska gre naprej, Amerika pa naj pazi, da se ne bo ujela v lastno past carin in zidov.