Kitajski nadzor rojstev – nasprotna smer

Ni lahko biti ženska na Kitajskem. Do lani so bile ženske v plodni dobi prisiljene uporabljati kontracepcijo, da ne bi po rojstvu prvega otroka zanosile, saj so že izkoristile kvoto. Zdaj država ponovno kuka v njihovo zasebnost. Ponuja jim brezplačno odstranjevanje spiral, ki so bile več kot tri desetletja glavno sredstvo nadzora nad nataliteto.

Vse do leta 2013, ko je partijski vrh opustil dosledno omejevanje števila potomcev, je večini Kitajk takoj po rojstvu prvega otroka na dom potrkala država. Dobesedno. Lokalni uradniki so obiskovali novopečene matere in jim razlagali, da je zdaj njihova dolžnost, da se zaščitijo pred nosečnostjo. Nekaterim so predlagali, nekaterim pa tudi ukazali, da si morajo dati v maternico namestiti spiralo, ki je bila z vidika države najcenejše in najvarnejše sredstvo izvajanja politike enega otroka.

Prisilni posegi v maternico

Številne ženske so bile seznanjene z nevarnostmi uporabe spirale in so proti takšni vrsti kontracepcije čutile odpor. Vendar so imeli uradniki, pristojni za nadzor nad rojevanjem, zelo močne argumente. Kitajke, zaposlene v državnih institucijah, so z upiranjem temu ukrepu za zaščito tvegale izgubo službe. Če bi se zgodilo, da rodijo drugega otroka, so jih opozarjali, ta ne bi imel dostopa niti do vrtca oziroma šole kakor tudi ne do državne bolnišnice.

Tako so med letoma 1980 in 2014 več kot 300 milijonom Kitajk v maternico namestili kovinski obroč, kot je bila spirala videti v 80. letih, oziroma razcepljeni vstavek, kot je bila videti pozneje. Država je bila prepričana, da njenih kvot porodov ne bo mogel nihče z lahkoto zaobiti. Ženske na vasi so bile v ta ukrep celo fizično prisiljene. Tistim v mestu pa je bilo obljubljeno, da bodo pod nadzorom ginekologov, ki bodo pazili, da se spirala ne bo zarasla v steno maternice, s čimer bi povzročila resne zdravstvene težave.

Ko pa se je izkazalo, da najbolj obljudena država sveta nima zadosti dojenčkov, da ji upada delovna sila, ki postaja tako dražja, ter da tudi delno popuščanje pri politiki enega otroka (nanašalo se je samo na zakonske pare, kjer sta bila oba partnerja edinca) ne zadostuje za oživljanje natalitete, se je država spomnila spiral. Z dodatnim ukrepom je omogočila vsem družinam, da imajo drugega otroka. Toda izkazalo se je, da finančna računica duši navdušenje nad rojevanjem. Ker odstranjevanje spirale pri ginekologu stane od sto do tri tisoč juanov (od 15 do 500 ameriških dolarjev), se je država ponudila, da sama krije ta strošek.

Žrtev za dobro ljudstva

S tem pa se je odprla boleča rana dosedanjega zanemarjanja žensk. Izkazalo se je namreč, da si najmanj četrtina Kitajk z ruralnih območij ni dala odstraniti spirale, ki so jim jo namestili pred nekaj desetletji. Čeprav je dolžnost zdravnikov, da jih opozorijo, da je treba vstavek v menopavzi odstraniti, so na to nekako pozabili. Številni zapozneli posegi so se zato končali kot prave operacije z bolečimi posledicami in dolgim okrevanjem.

Komisija za zdravje in načrtovanje družine je lani dobila alarmantne ocene demografov. Ti so zaskrbljeni zaradi statistike, ki navaja, da bo v prihodnjih desetih letih število Kitajk, starih med 22 in 30 leti, padlo tudi za 40 odstotkov ter da se bodo učinki nove politike dveh otrok do leta 2018 iztrošili. Komisija je pohitela s populariziranjem brezplačne odstranitve spiral za ženske v plodni dobi. Vendar so zdravstveni strokovnjaki opozorili na odgovornost države, da poskrbi tudi za tiste ženske, ki so v menopavzi. V prihodnjih desetih letih bi bilo tako treba 26 milijonom Kitajk odstraniti spirale. Stroške teh posegov ocenjujejo na 2,6 milijarde juanov (približno 450 milijonov ameriških dolarjev).

Že leta 2012 je skupina 13 odvetnic iz pokrajine Henan ter iz Pekinga in Shenzhena poslala Komisiji za zdravstvo in načrtovanje družine pismo z zahtevo, da namestitev spiral kot »ukrep prisilnega pohabljenja« zaustavi. Nekatere od aktivistk menijo, da je za državo sramotno, da po televiziji ponuja brezplačno odstranjevanje tega kontracepcijskega sredstva ter prikazuje, kot da s tem dela ženskam veliko uslugo. »Jih ni prav nič sram?« sprašuje na mikroblogu kolumnistka Han Haoyue. Njeno objavo so na spletu delili nekajtisočkrat.

Številne ženske, ki so bile prisiljene v namestitev spirale, si želijo vsaj priznanje države, da je bila takšna politika zgrešena. A težko da bodo dobile zadoščenje. Državni strokovnjaki namreč pravijo, da je bila to žrtev, ki so jo morale Kitajke prenašati za dobro ljudstva. Ali se še niso navadile, da so takrat, ko je treba trpeti za boljšo prihodnost nacije, v prvih vrstah? Konec razprave.