Tiskane izdaje
»Sinoči so odslovili čoln, ki je zaplul v malezijske vode blizu Penanga, še enemu čolnu so preprečili vstop v morje ob otokih Langkawi,« je povedal neimenovani vir. Potnike prvega čolna so oskrbeli z vodo, ali so bili podobne geste deležni tudi potniki drugega, AFP ne poroča.
Migrantska kriza se je iz gozdov ob meji s Tajsko na morje preselila po tem, ko so tajske oblasti trgovcem z ljudmi napovedale vojno. Ti zdaj čolne, natrpane z obupanimi migranti iz Bangladeša in Burme, med njimi so številni pripadniki nikjer zaželenega ljudstva Rohingja, prepuščajo toku, saj je ustaljena migrantska pot, ki vodi po kopnem, zanje zdaj preveč tvegana.
Mednarodna organizacija za migracije (IOM) in druge humanitarne organizacije vlade Jugovzhodne Azije svarijo, da je sredi morja ujetih več tisoč otrok, moških in žensk, prepuščenih milosti in nemilosti narave. Mnogi plujejo že mesece, zaloge vode in hrane so pičle. Skoraj 2000 migrantov, ki bežijo pred bedo in nasiljem, je prejšnji teden do malezijskih in indonezijskih obal priplavalo. Poročali so o grozljivih pogojih na prenatrpanih čolnih, številni njihovi sotrpini so med potjo umrli, njihova trupla so odvrgli v morje.
Plovilo z vidno izčrpanimi migranti je danes morje prineslo tudi v tajske vode. Na kraj so prvi prihiteli novinarji, med njimi tudi dopisnik AFP. »Okoli 300 nas je ... plujemo že dva meseca. Hočemo v Malezijo, a je še nismo dosegli,« so ladji z novinarji klicali obupani potniki, vsi pripadniki ljudstva Rohingja. Med njimi so bili tudi številni otroci.
Tako IOM kot ZN svarijo, da bodo vlade z odslavljanjem čolnov zapečatile usodo potnikov. Prava rešitev bi bila po njihovem prepričanju reševalna misija in skupna priseljenska politika držav, ne pa preusmerjanje ladij. Tajska je na to temo že sklicala regionalno srečanje, ki bo potekalo 29. maja.
