Kobani bo kmalu zasenčila bitka za Alep

Bitka za Kobani še zdaleč ni končana. Kljub temu da so koalicijski bombni napadi in srdit odpor kurdskih borcev (YPG) preprečili padec mesta v roke Islamske države, se spopadi nadaljujejo, na plan pa prihajajo tudi razpoke med neenotnimi branilci mesta, ki je postalo simbol kurdskega upora.

Včeraj in predvčerajšnjim so pripadniki YPG, ki se jim je pri obrambi Kobanija na severovzhodu Sirije zadnji konec tedna pridružilo okoli 150 iraških »pešmerg«, oboroženih sil iraškega Kurdistana, s topništvom obstreljevali cilje Islamske države tako znotraj opustošenega mesta kot v njegovi okolici. Priče poročajo, da je pod nadzorom skrajne sunitske milice le še približno 20 odstotkov mesta, ki je bilo že tik pred padcem. Koalicijski bombniki še naprej obstreljujejo islamistične cilje, iz mesta pa se vseskozi valijo oblaki temnega in gostega dima.

Sedem tednov

Namesto da bi se obramba kurdskega mesteca »konsolidirala«, se je v Kobaniju že začel spopad za nadzor nad mestom in od poletja 2012 za avtonomno kurdsko regijo Rojave. Po »taktičnem« umiku sirskih vladnih sil je prevzelo nadzor nad kurdskim območjem levičarsko kurdsko gibanje PYD, ki nikoli ni bilo vključeno v Sirski nacionalni svet (SNC), krovno sirsko opozicijsko organizacijo. Marksistično kurdsko gibanje je na avtonomnih območjih, ki so do prihoda Islamske države delovala po načelu neposredne demokracije, oblikovalo posebne komiteje in se zato ide­ološko še bolj oddaljilo od, denimo, iraških Kurdov, ki svojim obleganim sirskim bratom dolgo sploh niso hoteli priskočiti na pomoč, sirski Kurdi pa si njihove pomoči tudi niso najbolj želeli, saj so vnaprej vedeli, da bodo morali plačati »koncesije«.

To ne velja le za pešmerge, ki jim je Turčija, trenutno vodilna igralka v regiji, vendarle dovolila potovati po svojem ozemlju in prestopiti­ mejo s Sirijo, pač pa tudi za »od mrtvih vstalo« Svobodno sirsko vojsko (FSA), ki je iz oporišč v Turčiji v Kobani prav tako poslala nekaj manj kot sto borcev, a se jih je po naših informacijah kar nekaj že vrnilo v Turčijo, saj jih kurdski branilci mesta zaradi njihovih tesnih povezav z uradno Ankaro niso najbolje sprejeli, hkrati pa z njimi niso hoteli deliti orožja in streliva, ki so ga pred desetimi dnevi nad Kobanijem in okolico odvrgla ameriška letala.

Sirski Kurdi se namreč bojijo, da bo Turčija Svobodno sirsko vojsko in iraške pešmerge, s katerimi je Ankara v dobrem odnosu, v bližnji prihodnosti, ko Islamska država ne bo več tako velika pretnja, kot je danes, izkoristila za uveljavljanje svojih političnih in varnostnih interesov na kurdskih avtonomnih območjih. Mimogrede: med približno 3000 pripadniki Islamske države, ki že sedem tednov oblegajo Kobani, prej pa so v mesecu dni zasedli kar 360 kurdskih vasi, je tudi več sto Kurdov. Tako sirskih kot iraških, ki večinoma prihajajo iz Halabdže, mesta na iraško-iranski meji, kjer je Sadam Husein s kemičnim orožjem pred 27 leti pobil 5000 ljudi. Od tam prihaja tudi Abu Hatab al Kurdi, poveljnik sunitskih skrajnežev v Kobaniju.

Mrtvi in razseljeni

Pričakovati je, da bo Kobani kmalu izginil iz poročil in globalne zavesti, saj tako v Siriji kot v sosednjem Iraku Islamska država še vedno napreduje, hkrati pa vladne sile v Alepu, največjem sirskem mestu, pripravljajo veliko ofenzivo, s katero si želijo dokončno obračunati z uporniškimi milicami. Te so se v zadnjem letu bolj kot z vojsko predsednika Bašarja al Asada, glavnim krivcem za sirsko državljansko vojno, ki se mu mora ob zadnjih dogodkih le na široko smejati, bojevale med seboj. To je bil eden ključnih »notranjih« dejavnikov za širjenje Islamske države, zdaj z naskokom najmočnejše uporniške sile, ki so se ji podredile številne manjše milice. Pred nekaj dnevi se je Islamski državi – neuradno – pridružila celo Fronta al Nusra, ki so jo zahodne obveščevalne službe dolgo poskušale uporabiti kot »podizvajalca«.

Morebitna bitka za Alep bo nedvomno ena najpomembnejših bitk sirske vojne, v kateri je v treh letih in pol umrlo več kot 200.000 ljudi, okoli deset milijonov pa jih je moralo zapustiti domove. Tega se zavedajo vse vpletene strani. Rezultat te bitke bo močno vplival tudi na dogajanje na kurdskih območjih, kjer ključni igralci že razmišljajo potezo ali dve vnaprej in temu primerno je tudi razpoloženje med branilci Kobanija, ki se bojijo, da jih bodo na koncu »premagali« tisti, ki so jim – sicer šele v »sodnikovem podaljšku« – priskočili na pomoč.