Tiskane izdaje
Na Tajskem so se čustva ustavila, toda življenje se nadaljuje; na televiziji ni limonadnih nadaljevank, v »četrtih z rdečimi lampijoni« ni deklet, vendar so turisti še vedno dobrodošli.
Teden dni po smrti tajskega kralja Bumibola Aduljadeja je restavracije in bare, gostince in televizijske hiše začelo skrbeti zaradi finančnih izgub, ki jih bodo utrpeli med žalovanjem. Država bo vse leto žalovala za monarhom, ki je umrl 13. oktobra, vendar bodo prvih 30 dni veljale omejitve za vse »vesele dogodke«.
Prodajalci črnih oblačil
Edini, ki si že zdaj manejo roke in težko zadržujejo zadovoljen nasmeh, so prodajalci črnih majic, srajc in oblek, ki jih bodo morali Tajci nositi vse do polovice novembra. Črnega materiala je že zmanjkalo na trgu, vsem, ki bodo začeli kovati dobičke, pa grozi zaporna ali denarna kazen.
Med žalovanjem je sprejemljivo nositi tudi belo barvo, ker je v budistični tradiciji to barva žalovanja, vendar je vsakdo, ki je oblečen v kakršno koli drugačno oblačilo, osumljen morebitnega nespoštovanja kralja in monarhije, takšno razmišljanje pa lahko hitro začne odražati zapleteno politično razdeljenost tajske družbe.
Mar pomeni pisana ali – še huje – rdeča srajca, da tisti, ki jo te dni nosi na sebi, podpira ukinitev monarhije? Ali se morda samo zavzema za vrnitev Taksina Šinavatre, nekdanjega premiera, ki je užival in verjetno še vedno uživa močno podporo na podeželju?
Morda niti niso naključno prav ta teden obsodili Taksinove sestre zaradi programa subvencioniranega odkupa riža od pridelovalcev, ki ga je izvajal njen brat, vse dokler niso leta 2006 strmoglavili njegove vlade.
Jingluk Šinavatra, ki je prav tako opravljala naloge premierke vse do leta 2014, ko jo je zamenjala vojaška hunta, je v sredo prejela sodbo, v kateri od nje osebno zahtevajo, naj plača 35 milijard bahtov (skoraj 1 milijardo dolarjev) zaradi škode, ki jo je država menda utrpela, ker so kmetom občasno plačevali riž po ceni, ki je bila kar 50 odstotkov višja od tržne cene. V sodbi piše, da so s takšnim ravnanjem Tajski odvzeli naziv največjega svetovnega izvoznika riža, državo pa oškodovali za 4 do 17 milijard dolarjev. Nekdanji premierki so odvzeli vse premoženje, ona pa je v petek novinarjem zatrjevala, da gre za politični obračun, s katerim bi hunta rada popolnoma onemogočila njeno družino in zlasti vpliv njenega brata v izgnanstvu.
Hunta dejansko poskuša izkoristiti žalovanje za kraljem in v tem obdobju okrepiti lov na politične čarovnice. Eden od njenih visokih generalov je izjavil, da bodo tuje države zaprosili za prijateljsko razumevanje in izročitev vseh tajskih državljanov, ki v tujini izražajo nespoštovanje do monarha. Tako bi strogi zakon lese majeste, ki na Tajskem varuje ugled kralja in njegove družine, razširili tudi čez državne meje in popolnoma očitno je, da se vojaška hunta boji organiziranja protimonarhistične opozicije v tujini.
Čim manj o monarhiji
Glede na to, da je turizem ena od pomembnejših panog tajskega gospodarstva, so se mnogi že na začetku dolgega obdobja žalovanja začeli spraševati, kako združiti prepoved »veselih dogodkov« in povpraševanje po tem, zaradi česar na desetine milijonov tujcev ponavadi obiskuje to državo.
»Kljub nekaterim poročilom turistom ni treba nositi črnine na plaži,« je v ponedeljek izjavilo vodstvo uprave za turizem na Tajskem. »Vlada samo zahteva od ljudi, naj pokažejo spoštovanje. Ni jim treba, denimo, nositi izstopajočih oblačil na javnih mestih.« Pijejo lahko tudi alkohol, toda iz »diskretnih papirnatih kozarcev« in ne po polnoči, ko se bodo zaprli vsi bari in prostori za zabavo.
Bangkok je takoj za Hongkongom in Singapurjem najbolj obiskano mesto na svetu. Lani ga je obiskalo skoraj 17,5 milijona turistov. Vojaška hunta si celo v teh težkih dneh želi, da bi prihodki od turizma ostali nespremenjeni med žalovanjem. Toda kljub temu opazuje, kdo je preveč vesel, preveč pisano oblečen ali preglasen. Za tujce tudi ni priporočljivo, da razpravljajo o monarhiji, princu Vadžiralongkornu ali imenovanem regentu, 96-letnem Premu Tinsolanondi. Predvsem pa ne o umrlem kralju. »Turisti lahko poslušajo, kaj ljudje govorijo,« pravijo navodila v nekem tajskem časopisu, ki izhaja v angleščini. »Toda najbolje je, da sami nič ne govorijo o monarhiji.«
