Tiskane izdaje
Bogota − Jutri ob 11. uri po lokalnem času bodo v Bogoti že drugič in veliko manj slovesno kot septembra podpisali nekoliko spremenjeni mirovni sporazum med kolumbijsko vlado in uporniško skupino Revolucionarnih oboroženih sil Kolumbije (Farc). A tokrat zadnje besede ne bo imelo ljudstvo na referendumu, ampak bo za uveljavite dogovora dovolj potrditev kongresa.
»Delegaciji vlade in Farca sta se dogovorili o dokončnem dogovoru, s katerim se bo končal konflikt in na katerem bomo gradili stabilnost in dolgotrajen mir,« so sinoči po lokalnem času sporočili predstavniki pogajalcev ene in druge strani.
Predsednik Juan Manuel Santos, ki bo zaradi prizadevanja za sklenitev dogovora decembra dobil Nobelovo nagrado za mir, je prepričan, da je tokratna različica sporazuma veliko boljša in trdnejša, kot prejšnja, ki je bila na referendumu zavrnjena, saj da upošteva pomisleke opozicije.
Njegov največji politični tekmec in ostri nasprotnik pogajanj s Farcom, nekdanji predsednik Álvaro Uribe ostaja neprepričan tudi po sedemurnem srečanju z vladnimi pogajalci v ponedeljek ponoči. Nekaj več kot 50 sprememb prvotnega dogovora je po njegovem mnenju premalo. Senator iz opozicijske stranke Demokratski center namreč vztraja, da je tudi prenovljena različica dogovora slaba in da vse preveč popušča gverilcem. Med drugim je prepričan, da voditelji Farca ne bi smeli sodelovati na volitvah, vse dokler služijo kazen zaradi zločinov, zagrešenih med spopadi. Kritičen je tudi do odločitve, da bo o sporazumu odločal kongres − ta je v celoti v rokah strank vladne koalicije −, saj da bi moralo znova biti ljudstvo tisto, ki bi imelo zadnjo besedo.
Uribe je v zadnjih dneh predlagal, da se sam sreča s predstavniki gverilcev, a je dobil negativen odgovor. Označili so ga za veliko oviro miru. »Osem let je Uribe v Kolumbiji vladal slabo, krepil korupcijo in spodbujal prelivanje krvi. Nikoli ni hotel miru, le poraz Farca, kar pa je nemogoče doseči,« so sporočili.
Zavlačevanje vnaša negotovost
Kolumbijska vlada bo prenovljeno različico dogovora pred kongresom predstavila danes. Pričakovati je razpravo.
Juan Manuel Santos računa na čim manj zapletov in upa, da bo dogovor začel veljati čim prej. Opozarja namreč, da zavlačevanje s sprejetjem dokumenta rahlja tudi dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od avgusta letos. Prejšnji teden sta bil v domnevnem spopadu z vojsko ubita gverilca Farca. »Ta negotovost povečuje tveganje. Ključno je, da preidemo v drugo fazo prerazporeditve Farca« in njihove demobilizacije, je predsednik povedal za francosko tiskovno agencijo AFP.
Foto: Luis Acosta/AFP
Poveljnik Farca Rodrigo Londoño, poznan tudi po imenom Timochenko, je v Bogoto prispel včeraj, kjer so dorekli še zadnje podrobnosti dokumenta.
Izdane žrtve?
Prvo različico, podpisano med slovesnostjo septembra letos, so volivci teden dni pozneje zavrnili (proti je glasovalo 50,2 odstotka volivcev). Okoli 5700 gverilcev Farca je tedaj na izid referenduma čakalo v svojih oporiščih v gozdovih. Prvi cilj dogovora je uporniške sile demobilizirati in razorožiti, kar naj bi nadzorovali predstavniki Združenih narodov.
Uporniška skupina Farc − sledili so ideji revolucionarnega marksizma-leninizma − je bila ustanovljena leta 1964 kot odgovor na veliko neenakost med prebivalci. Ustanovitelji danes najdlje obstoječe uporniške skupine so bili predvsem manjši kmetje in obdelovalci zemlje. Skupina se je sprva financirala z ugrabitvami, nato pa se je vpletla tudi v proizvodnjo in trgovino s prepovedanimi drogami. Članstvo je sprva močno naraščalo, v zadnjih nekaj letih pa strmo padlo. Po nekaterih ocenah je danes v vrstah Farca še okoli 7000 ljudi, med njimi tudi taki, ki so bili prisilno vpoklicani.
V več kot petih desetletjih konflikta je po uradnih ocenah umrlo najmanj 260.000 ljudi, sedem milijonov jih je bilo prisiljenih v beg.
Politika, ki je bila prepričana, da bodo kolumbijski volivci oktobra z večino podprli sporazum, so se ušteli pri ocenah, kako globoko je konflikt zarezal v družbo. Med tistimi, ki so glasovali proti, so bili mnogi prepričani, da je vlada s sporazumom, ki bi nekdanjim gverilcem dal amnestijo in jim omogočil vstop v politiko, izdala njihove žrtve.
