Tiskane izdaje
Konec marca 2014 je Islamska država objavila svojo doslej zadnjo poslovno bilanco. Na okoli 400 straneh, izpisanih s knjigovodsko natančnostjo, so islamisti naredili seznam terorja minulega leta: podstavili so 4465 cestnih bomb, s strelnim orožjem so ubili 1047 ljudi, v imenu Islamske države in Alaha se je razstrelilo 238 samomorilskih atentatorjev.
Število eksekucij se je v primerjavi z letom prej skoraj podvojilo, prav tako število topniških napadov, sporočajo teroristi. Tudi finančno kaže Islamski državi naravnost odlično, ne nazadnje zaradi izropanja trezorjev podružnice centralne banke v Mosulu, piše nemški Zeit.
Prvi teroristični koncern v zgodovini
Temeljno sporočilo islamistov se glasi: »Mi rastemo – in dobri smo v tem, kar počnemo.« S tem Islamska država odpira novo poglavje v zgodovini mednarodnega terorja – ne samo zaradi brutalnosti, ki je brez primere, ampak tudi zaradi gospodarskih struktur, ki so v ozadju njenega omrežja in so edinstvene.
»Islamsko državo menedžirajo kot podjetje,« razlaga ameriška raziskovalka terorizma Louise Shelley z Univerze George Mason v Virginiji. Z drugimi besedami: iz ohlapnega omrežja radikalnih islamistov je nastal prvi teroristični koncern v zgodovini.
V nasprotju z drugimi podjetji je o denarnih tokovih, ki se stekajo v Islamsko državo, znanega bore malo. Po podatkih Projektne skupine za finančno ukrepanje pri OECD pridobiva Islamska država svoje prihodke predvsem iz treh virov, katerih medsebojni delež izjemno niha – odvisno pač od tega, katera območja islamisti trenutno obvladujejo.
Trije viri prihodkov
Največje vsote zasluži Islamska država z gospodarskim izkoriščanjem ozemelj, ki jih nadzoruje: islamisti plenijo bančne vloge, nadzorujejo in prodajajo nahajališča nafte in pobirajo davke od prebivalcev zavojevanih območij.
Drugo najvišjo postavko po zatrjevanju Projektne skupine za finančno ukrepanje pri OECD predstavljajo odkupnine za ugrabljene talce. Pri tem teroristi svoje talce čedalje pogosteje izbirajo na podlagi njihovega potnega lista: ker vladi ZDA in Kanade načeloma ne izplačujeta odkupnin, so priljubljene žrtve ugrabiteljev postali predvsem Evropejci. Nemčija je menda nazadnje plačala odkupnino poleti 2014, ko je v zameno za izpustitev 27-letnega razvojnega svetovalca plačala sedemmestno vsoto. Seveda takšnega posla niso nikoli uradno potrdili. Na splošno pa Islamska država po ocenah z odkupninami na leto pridobi slabih 120 milijonov evrov.
Tretji vir predstavljajo donacije, ki se k Islamski državi stekajo prek zapletenih omrežij podjetij ali nevladnih organizacij. Sem spada tudi denar bogatih poslovnežev in organizacij iz Saudske Arabije, zalivskih držav in Katarja.
Monopol nad nafto
Najdonosnejši vir prihodkov so naftna nahajališča v Iraku in Siriji, čeprav se tudi ta vir začenja zmanjševati. Lani so islamisti s prodajo nafte na črno zaslužili še poltretji milijon evrov na dan. Ko pa so predvsem ZDA začele bombardirati naftna polja, so prihodki upadli. Nadaljnja razloga za padec prihodkov sta še padec cen nafte na svetovnih trgih in izguba nekaterih območij, ki so bila prej pod nadzorom Islamske države.
Na lokalnem naftnem trgu, ki se razteza na območjih Iraka in Sirije, ki so pod nadzorom Islamske države, zadnja vlada kot monopolist: prejšnji upravljavci naftnih polj so bodisi pobegnili, bili umorjeni ali pa so se pokorili islamističnemu kartelu. Tako so celo sirski uporniki prisiljeni kupovati gorivo prek posrednikov iz vrst Islamske države. »Kdo drug bi nam sicer dal bencin,« je eden od vodij upornikov v sirskem Aleppu potožil Financial Timesu.
Obdavčeno je skoraj vse
Čeprav je Islamska država po svoji strukturi podobna zločinskemu podjetju, so nekateri viri njenih prihodkov tipično državni. »Samopodoba borcev Islamske države je jasna: Mi smo država, mi nadzorujemo prebivalstvo in trgovino, mi imamo pravico pobirati davke,« razlaga Louise Shelley.
V Islamski državi je obdavčeno skoraj vse: obstaja neke vrste davek na dodano vrednost na vse potrošno blago, neke vrste dohodnina pa tudi pristojbine za rabo cest in bančnih avtomatov. Nemuslimani poleg tega plačujejo še nekakšen »davek za varovanje«. Na splošno je Islamska država z davki in pristojbinami v zadnjem letu pobrala okoli 340 milijonov evrov.
Borci na plačilni listi
Toda za kakšne namene zbrana sredstva porablja najbogatejša teroristična skupina na svetu? Eno je gotovo: teroristični napadi, kakršen je bil, denimo, v Parizu pred tednom dni, so majhna postavka. Louise Shelley ocenjuje, da neposredni izdatki za orožje, avtomobile in razstrelivo zanj niso presegli vsote nekaj tisoč evrov. Celo znatno večji napad, kot je bil tisti na dvojčka 9. septembra 2001, ni stal več kot pol milijona evrov. »Napadi niso stvar denarja, temveč organizacije in komunikacije,« sklene Louise Shelley.
Ameriško finančno ministrstvo letni proračun Islamske države ocenjuje na okoli dve milijardi dolarjev. Teroristični koncern večino denarja investira v širitev in ohranitev območij, ki jih nadzoruje – recimo za plače svojih borcev. OECD ocenjuje, da od 30.000 do 40.000 borcev Islamske države prejema mesečno plačo v višini do 470 evrov.
