Tiskane izdaje
Ameriški predsednik Barack Obama je tik pred odhodom iz Bele hiše odpravil posebne ugodnosti, ki so jih bili doslej deležni Kubanci, ko so prebegnili v Združene države Amerike. Niti zdravniki, ki so jih Američani po vsem svetu vabili pod svoje okrilje, da bi tako prizadeli Castrov režim in spodkopavali kubansko zdravstvo, niso več dobrodošli.
Kubanci so vedno, tudi pred tako imenovano revolucijo, iskali boljšo prihodnost na severu, ki se začne komaj 90 milj od Havane, zadnjega pol stoletja pa so imeli status posebno privilegiranih prišlekov, ker je hotel Washington s tem škoditi Castrovi oblasti. Sprejemanje prebežnikov je bilo del politike gospodarske blokade Kube, ki traja od leta 1962. Led se je začel taliti šele zadnje leto.
Ko so Kubanci prihajali v ZDA, so jih tam doslej sprejemali z odprtimi rokami. Dobili so dovoljenje za bivanje in delo, tudi brezplačne zdravstvene oskrbe so bili deležni, česar niti Američani nimajo, brezplačno so jih učili angleščine. Po enem letu in enem dnevu so jim dodelili status stalnega rezidenta. Med republikanskimi kandidati na nedavnih predsedniških volitvah sta bila kar dva Kubanca.
Suhe in mokre noge
Pred dobrima dvema desetletjema je Clintonova vlada ob množičnem valu prebežnikov v času kubanskega »posebnega obdobja« uvedla majhne omejitve. Veljati je začelo pravilo o »suhih in mokrih nogah«. Kdor je stopil na ameriška tla, je bil deležen dobrodošlice in vseh privilegijev, kogar pa so zalotili na morju, so ga poslali nazaj.
Predsednik Bush je pred desetletjem dodal program načrtne kraje kubanskih zdravnikov in medicinskega osebja, ki v tisočih za majhen denar delajo po vsem svetu. Samo na vrata ameriškega veleposlaništva morajo potrkati kjerkoli na svetu, pa so jim že odprte vse možnosti v ZDA. Tako je bilo doslej, zdaj nič več.
Obama ni odpravil programa, ki je namenjen združevanju kubanskih družin. Svojci Kubancev, ki živijo v ZDA, bodo še vedno lahko prihajali na Florido.
Obama in Castro zadovoljna
Predsednik Obama je ukrep, ki je začel veljati takoj, pospremil s komentarjem, da je poseben odnos do Kubancev stvar preteklosti, spadal je v čase napetih in sovražnih odnosov. Odprava privilegijev spada v paket dogovorov, ki sta jih ameriška in kubanska vlada sprejeli, ko sta s pomočjo Vatikana obnavljali diplomatske odnose, s tem pa sta odprli tudi pot k odpravi gospodarske blokade Kube, ki traja 55 let.
Vlada predsednika Raúla Castra je – sodeč po uradni izjavi, ki je bila objavljena takoj in očitno pripravljena vnaprej – navdušeno pozdravila Obamovo odločitev. Ocenjuje jo kot velikanski korak naprej v odnosih med Havano in Washingtonom.
Kuba se je zavezala, da bo sprejela nazaj več kot 2700 nezaželenih prebežnikov, večinoma najhujših kriminalcev, ki jih je vlada Fidela Castra leta 1980 dodala k največji pošiljki nezadovoljnih Kubancev. Sprejela bo tudi vse Kubance, ki jih bodo poslej Američani zavračali in jih pošiljali nazaj. Tudi druge države, po katerih Kubanci zdaj potujejo proti ZDA, bodo lahko poslale nezaželene potnike naravnost na Kubo.
Kubanci v Miamiju razočarani
Popolnoma drugače kot Havana in Washington dogajanje spremljajo Kubanci, ki živijo v ZDA. Najmanj dva milijona jih je. Pripadajo vsem generacijam, od stare elite, ki je odšla takoj po Castrovem udaru leta 1959 in si obeta vrnitev odvzetega imetja, pa do tistih, ki so v devetdesetih letih bežali na traktorskih zračnicah in pri tem preživeli. Koliko jih je utonilo, najbrž ne bo nikoli znano.
Tudi Kubanci na otoku, ki se prilagajajo novim razmeram obujanja zasebne pobude ob še vedno trdnem in trdem oblastništvu družine Castro in njene partije, so razočarani. Upali so na dobre pogoje, ko bi jim uspelo prebegniti na sever. Odkar sta Washington in Havana obnovila odnose, se je val prebežnikov zelo povečal, saj je bilo vsem jasno, da nekega dne posebnega obravnavanja Kubancev ne bo več.
Lani je v ZDA pribežalo skoraj 50.000 Kubancev, predlani malo manj, večinoma izobražencev in »kadrov«, zaposlenih na tujem. Veliko jih je prišlo čez Venezuelo in Ekvador, kjer so delali kot »internacionalisti«.
Najbolj nesrečni so Kubanci, ki zdaj v velikih skupinah iz Venezuele in Ekvadorja potujejo po Srednji Ameriki proti mehiško-ameriški meji. Američani jih ne sprejmejo več, v državah, kjer so se znašli na poti, pa tudi niso dobrodošli. Iz Mehike poročajo, da se je tam znašlo več velikih skupin ljudi, ki so bili prepričani, da bo ugodnosti za Kubance odpravil šele novi predsednik Trump, od katerega na Floridi pričakujejo odpravo Obamovih ukrepov in nove zaostritve, tudi na novo zaostreno blokado.
