Tiskane izdaje
Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo razpustil maja lani ustanovljeno komisijo za preiskavo volilnih prevar. Kot je utemeljil, ji številne zvezne države niso hotele predati informacij o volivcih. Komisija je bila ustanovljena na podlagi domneve, da je pet milijonov ljudi na volitvah nezakonito oddalo glas za demokratko Hillary Clinton.
Trump je bil po zmagi na volitvah jezen zaradi dejstva, da je Clintonova dobila tri milijone glasov volivcev več od njega, in je trdil, da je za demokratko volilo pet milijonov nezakonitih priseljencev. Zato je ustanovil komisijo, ki bi to poskušala dokazati. Ne le demokratske, ampak tudi republikanske države so nemudoma začele zavračati sodelovanje s komisijo, saj ni bilo niti najmanjšega dokaza o Trumpovih obtožbah.
Trump je ob razpustitvi komisije ministrstvu za domovinsko varnost naročil, naj razišče uvodne ugotovitve komisije in se odloči o nadaljnjih korakih. »Kljub bistvenim dokazom o volilnih prevarah so številne države zavrnile dostop do osnovnih informacij, potrebnih za preiskavo,« je sporočil Trump in dodal, da raje komisijo ukinja, kot pa se zaplete v neskončne tožbe na račun davkoplačevalcev.
Trump je komisijo ustanovil maja lani, na čelo pa postavil podpredsednika ZDA Mika Pencea. Dejansko delo vodenja je opravljal državni sekretar Kansasa Kris Kobach. Trumpu je bilo težko najti demokrate, ki bi bili pripravljeni sodelovati v komisiji, novembra pa je eden od njih celo vložil tožbo, ker mu niso omogočili dostopa do podatkov.
Maska za oviranje prič
Komisija se je zapletla v tožbe takoj, ko je od držav zahtevala podatke o volivcih, na primer podatke o kriminalni preteklosti, celo osebne številke socialne varnosti, o državljanstvu in podobno. Državni sekretarji zveznih držav so podatke zaščitili in jih niso predali Trumpovi komisiji. Ta se je sestala le dvakrat in drugi sestanek je minil v znamenju hudega spora med Kobachom in državnim sekretarjem New Hampshira glede izida senatnih volitev v državi.
Donald Trump s svojima nekdanjima tesnima sodelavcema januarja lani – svetovalcem za nacionalno varnost Michaelom Flynnom in strategom Stevom Bannonom (D). Foto: Alex Brandon/AP
»Komisija nikoli ni imela ničesar opraviti z integriteto volitev, ampak je bila le maska za oviranje dostopa do volišč, utrjevanje nevarne neutemeljene trditve in predmet posmeha po vseh ZDA. To kaže, da nepremišljeni predlogi, ki uživajo podporo ozke skupine ljudi, ne bodo uspešni in upamo, da se bodo iz tega kaj naučili,« je dejal vodja demokratov v senatu Chuck Schumer.
Trump doslej sicer ni pokazal pripravljenosti, da se odpove lastnim pobudam ne glede na to, ali so se izkazale za smiselne ali ne. Komisija je bila ukinjena le nekaj ur po tem, ko je Trump stresel hudo jezo na nekdanjega političnega stratega Bele hiše Steva Bannona zaradi eksplozivnih izjav novinarju v novi knjigi o Trumpu. V Beli hiši zdaj trdijo, da je zamisel o komisiji zrasla na Bannonovem zelniku.
Bannonov medij Breitbart News je resda močno navijal za komisijo in objavljal povsem neutemeljene trditve o volilnih prevarah, podpredsednik komisije Kobach pa je bil celo reden pisec kolumn za ta medij. Že ob sami ustanovitvi komisije so se Trumpovi kritiki in treznejši podporniki čudili, saj jim nikakor ni šlo v račun, zakaj predsednik dvomi o volitvah, na katerih je zmagal. Bela hiša zdaj namiguje, da je Bannon preprosto predsednika potegnil za nos.
