Kongres poziva Trumpa, naj obsodi skrajneže

Obe stranki sta soglasno podprli akt, ki želi predsednikov jasen odmik od skupin sovraštva.

sre, 13.09.2017, 07:04

Ameriški kongres je v obeh domovih soglasno sprejel javno izjavo, s katero pozivajo predsednika, naj obsodi rasistične in antisemitske skupine. Gre za jasno sporočilo Donaldu Trumpu, kakšno nezadovoljstvo je sprožilo enačenje skrajnežev s protestniki proti njim.

Izjavo bi lahko že danes poslali v Belo hišo, njeni predstavniki pa včeraj niso komentirali, ali jo bo predsednik podpisal. V njej so posebej izpostavili bele nacionaliste, zagovornike bele nadvlade, Ku Klux Klan in neonaciste. Sicer neobvezujoč poziv k obsodbi je precejšnje nasprotje od prvega odziva Trumpa po nemirih v mestu Charlottesville sredi avgusta, ko je krivdo za nasilje enakomerno porazdelil med skrajneže in protifašistične protestnike. Takrat je obsodil »sovraštvo, fanatizem in nasilje − na več straneh« ter trdil, da so bili mnogi protestniki, ki so z baklami protestirali proti odstranitvi spomenika južnjaškemu generalu Robertu E. Leeju, »sijajni ljudje«.

V redkem trenutku strankarske enotnosti sta republikanska voditelja poslanskega doma in senata poziv sestavila kot skupen akt obeh zbornic, kar pomeni, da ga mora predsednik podpisati. Z njim so predvsem hoteli, da Trump uradno obsodi beli rasizem in imenuje skrajne skupine. Hkrati so pravosodnemu ministru Jeffu Sessionsu naročili, naj temeljito preišče vsa dejanja nasilja, ustrahovanja in domačega terorizma vseh naštetih skupin ter izboljša poročanje o zločinih iz sovraštva zvezni policiji FBI.

Besedilo je smrt protestnice Heather Heyer, ki je umrla v napadu enega od skrajnežev z avtomobilom, označilo za domači terorizem, ne omenja pa niti levičarskih protiprotestnikov niti gibanja Antifa, ki se ne brani uporabe nasilnih metod na protestih. Poziv je nastal v kongresni delegaciji zvezne države Virginija, njen senator Tim Kaine (lani je kot podpredsedniški kandidat nastopil na volitvah skupaj s Hillary Clinton) pa je dejal, da sta obe stranki »zmogli moralni klic o nesprejemljivosti pozivov k beli nadvladi«. Hkrati je obžaloval, da v njej niso zapisali Trumpove moralne dvoumnosti po protestih.

Ta je poldrugi teden po dogodkih v Chalottesvillu, ko se je Amerika pripravljala na udar orkana Harvey v Teksasu, pomilostil šerifa Joa Arpaia, obsojenega zaradi desetletja načrtne uporabe rasno spornih policijskih taktik, uperjenih proti latino skupnosti v Arizoni. Toda hkrati je anketa liberalne organizacije Public Policy Polling pokazala, da bi 45 odstotkov Trumpovih volivcev v letu 2017 raje podprlo Jeffersona Davisa, rasističnega voditelja Konfederacije, kot Baracka Obamo, prvega temnopoltega predsednika ZDA.

Prijavi sovražni govor