Tiskane izdaje
Zadnje tri brazilske predsednike je očrnila senca korupcije. Pod drobnogledom preiskovalcev se je znašel marsikateri poslanec. Seznam osumljencev v zloglasni aferi Petrobras, ki je zatresla brazilsko politiko in gospodarstvo, ter drugih koruptivnih škandalih se nezadržno širi. Zdi se, da je pred lovkami korupcije varen le malokateri od brazilskih politikov, čistih je, kot kaže zdaj, manj kot polovica.
Korupcija je resnično globoko vpeta v brazilsko družbo in politiko, je v pogovoru za Delo dejal Fábio Góis iz organizacije Congresso em Foco, ki spremlja delovanje poslancev. Vselej je bila prisotna, pojasnjuje, zdaj pa je toliko bolj izpostavljena, ker se jo dejansko preiskuje in preganja, pa tudi Brazilci kažejo vse več zanimanja za politiko. Kot pravi Góis, so korupcijske obtožbe na račun politikov močno poglobile krizo v državi. »Korupcija onemogoča popolno delovanje brazilskih institucij, saj so politični voditelji neposredno vpleteni v nezakonite prakse. Politična kriza je tudi rezultat gospodarske krize in obratno. Ena kriza hrani drugo,« pravi.
Po podatkih organizacije Transparência Brasil približno 60 odstotkov od 513 poslancev spodnjega doma brazilskega parlamenta preiskujejo zaradi raznovrstnih obtožb. Kar 59 odstotkov od 81 senatorjev, ki so konec avgusta zapečatili usodo Dilme Rousseff in jo odstavili s predsedniškega položaja, je bodisi že bilo obsojenih bodisi jih preiskujejo zaradi vrste zločinov – od poneverjanja sredstev do kupovanja glasov in celo umora.
Z madežem korupcije si je ugled med drugim umazal predsednik senata Renan Calheiros, ki je skupaj s približno 200 politiki in gospodarstveniki osumljen vpletenosti v zloglasno afero Petrobras, v okviru katere je iz brazilskega naftnega giganta in davčne blagajne odteklo več kot 11 milijard evrov. Pod lupo preiskovalcev, ki sodelujejo v Operaciji avtopralnica [primer Petrobras], se je znašel tudi nekdaj vplivni predsednik spodnjega doma kongresa Eduardo Cunha, eden ključnih igralcev, ki so zapečatili usodo Dilme Rousseff. Dva tedna zatem, ko so jo odstavili s položaja, je doživel podoben udarec – poslanci so ga izključili zaradi laganja o skrivnih bančnih računih v Švici, ob tem pa so mu še prepovedali, da bi osem let kandidiral za drug položaj. Za največji pretres pa je prav gotovo poskrbela odločitev zveznega sodnika Sergia More, ki je pred kratkim potrdil obtožnico proti nekdanjemu brazilskemu predsedniku Luizu Ináciu Luli da Silvi. Ta je obtožen, da je sprejel podkupnino v višini dobrega milijona evrov.
Z mislijo na leto 2018
Senca suma zaradi domnevne vpletenosti v koruptivno ravnanje je padla tudi na novega brazilskega predsednika Michela Temerja, ki je osumljen, da si je leta 2012 prizadeval za nezakonito financiranje volilne kampanje županskega kandidata v največjem brazilskem mestu São Paulo. Brazilsko vrhovno sodišče je ravno pred dnevi odobrilo začetek predhodne preiskave proti Temerju. Če bodo preiskovalci našli dovolj dokazov, ni izključeno, da tudi sam ne bo doživel podobne usode kot Rousseffova.
V nekaterih pogledih po podobni poti kot ona stopa že zdaj – prav tako je izredno nepriljubljen, podpira ga le približno 13 odstotkov volivcev – hkrati pa je v političnih nazorih in vodenju države precej drugačen. Tako je že v nekaj tednih, odkar je uradno prevzel predsedniški položaj, državo na političnem in gospodarskem področju zasukal močno v desno. Do konca mandata leta 2018 načrtuje številne reforme, med drugim privatizacijo infrastrukturnih podjetij, povišanje ur v delovnem tednu in dvig upokojitvene starosti. Temer obljublja politično stabilnost in napoveduje, da bo kongres podprl njegove reforme. Sredinske stranke so mu obljubile podporo, po drugi strani pa so z mislimi že pri lokalnih volitvah, ki bodo prihodnji mesec, zato si naklonjenosti preveč nepriljubljenim ukrepom ne morejo privoščiti.
Čeprav je leto 2018 še daleč, ne gre pozabiti niti na prihodnje predsedniške volitve. Temer se za nov mandat ne bo smel potegovati – zaradi nezakonitega financiranja volilne kampanje ima prepoved za osem let. Uradne kandidature ni vložil še nihče, a raziskave javnega mnenja že vse od decembra kažejo očitno prednost nekdanjega predsednika Lule. Korupcijska obtožba bi mu lahko preprečila kandidaturo ali pa to prednost vsaj drastično zmanjšala, čeprav (za zdaj) nič ne kaže na to. A zakaj brazilski volivci kažejo takšno naklonjenost do politikov, osumljenih, obtoženih in celo obsojenih za koruptivna dejanja? Fábio Góis razlog vidi v slabi izobrazbi, pa tudi v pomanjkanju zanimivih ljudi, ki bi jim volivci lahko sledili. »Brazilski volivci so žrtve lastnega volilnega in političnega sistema,« pravi.
