Tiskane izdaje
Vladavina brazilske predsednice Dilme Rousseff se ruši kot hišica iz kart. Čeprav je v drugem mandatu na položaju manj kot leto dni, njena priljubljenost strmo pada, opozicija pa razmišlja o postopku ustavne obtožbe. Poleg tega je preiskava korupcijske afere v državnem naftnem gigantu Petrobras pokazala, kako globoko je korupcija zasidrana v brazilsko družbo in politiko – tudi v njeno Delavsko stranko.
Brazilija preživlja težke čase. Sedmo največje gospodarstvo na svetu drsi vse globlje v recesijo. Inflacija je blizu 10 odstotkov, državna valuta real je v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubila četrtino vrednosti, gospodarstvo se bo letos po pričakovanjih skrčilo za dobra 2 odstotka, ta trend pa se bo predvidoma nadaljeval prihodnje leto. Predsednica Dilma Rousseff je v odzivu na vse to uvedla varčevalne ukrepe, zaradi katerih se volivci njene stranke počutijo izdane – brazilska »železna lady« je postala najmanj priljubljena predsednica v zadnjih treh desetletjih.
Olja na ogenj prilivajo vedno nova razkritja o korupciji v državnem naftnem gigantu Petrobras, v katerem je podeljevanje naročil menda spremljalo sistematično podkupovanje, in to prav v času, ko je nadzorni svet družbe vodila Dilma Rousseff. Čeprav se za razliko od nekaterih vidnejših politikov iz njene od leta 2003 vladajoče Delavske stranke ni znašla pod drobnogledom preiskovalcev, se madežu, pa čeprav zgolj zaradi strankarske pripadnosti, ni izognila.
Priljubljenost predsednice je padla na raven, ki je v Braziliji niso videli že od leta 1992, ko je bil zaradi ustavne obtožbe Fernando Collor de Mello primoran odstopiti z najvišjega položaja v državi. Raziskava, ki jo je na začetku meseca izvedla agencija Datafolha, je pokazala, da le 8 odstotkov Brazilcev meni, da vlada deluje dobro, 71 odstotkov pa jih je prepričanih, da se je njeno vodenje države pokazalo za popoln polom. Kar dve tretjini Brazilcev poleg tega podpirata odstop Dilme Rousseff, ki se ji bo mandat sicer iztekel šele leta 2018. To nezadovoljstvo je bilo jasno vidno tudi pred dnevi, ko se je na ulicah brazilskih mest zbralo več sto tisoč protestnikov in zahtevalo predsedničin odstop. Mnogi med njimi so se zavzeli tudi za ustavno obtožbo.
Foto: Paulo Whitaker/Reuters Pictures
A Dilma Rousseff se ne namerava predati brez boja. Pred dobrim tednom je sporočila, da kljub strmoglavemu padcu priljubljenosti ne namerava odstopiti s položaja. Nato se je lotila gašenja požara, ki tli v kongresu. Med drugim je vse bolj nezadovoljne poslance poskušala pomiriti s tako imenovano brazilsko agendo, trgu naklonjenimi predlogi, kot so povišanje davka na dediščino, uvajanje plačilnih storitev v zdravstvenem sistemu, dvig upokojitvene starosti in hitro sprejemanje okoljskih listin za infrastrukturne projekte. Z njimi se je Dilma Rousseff precej oddaljila od svojih socialističnih korenin, zaradi česar bo najverjetneje deležna nasprotovanja Delavske stranke in svojih volivcev, po drugi strani pa ji bo morda uspelo zbrati dovolj podpore, da se bo izognila ustavni obtožbi, postopku, ki ga je primerjala z državnim udarom.
Dilma Rousseff. Foto: Evaristo Sa/AFP Photo
Predlogi brez pravne osnove
V kongresu je trenutno menda kar 12 predlogov za ustavno obtožbo proti Dilmi Rousseff, a kot kaže (za zdaj), vsem manjka pravne podlage. Glavna opozicijska stranka PSDB, katere kandidat na lanskih predsedniških volitvah Aécio Neves je za las izgubil bitko, upa, da bodo lahko sprožili postopek zaradi navedb o nelegalnem financiranju njene predsedniške kampanje. Drugi nasprotniki brazilske predsednice, med katerimi je najglasnejši predsednik spodnjega doma kongresa Eduardo Cunha, stavijo na preiskavo zloglasnega škandala Petrobras.
Vendar pa Dilmi Rousseff največja nevarnost morda sploh ne grozi s te fronte, zaradi katere se je ujelo v zanko že veliko brazilskih politikov in poslovnežev – večje tveganje zanjo po mnenju analitikov pomenijo sporne računovodske prakse brazilske vlade. Ta je po trditvah tožilstva zveznega računskega sodišča z manipulacijo sredstev v višini dobrih 10 milijard evrov tik pred zadnjimi predsedniškimi volitvami prekršila zakon o fiskalni odgovornosti, čemur bi prav tako lahko sledila ustavna obtožba. Sodišče bo o morebitnih nepravilnostih predvidoma odločilo septembra.
Kljub vse pogostejšim omembam ustavne obtožbe vsi niso prepričani, da bo tako Brazilija našla pot iz slepe ulice. Postopek bi lahko »zanetil ogenj v državi«, opozarjajo koalicijski partnerji vladajoče Delavske stranke, nekateri analitiki pa svarijo, da bi lahko spodkopal desetletja gradnje demokracije. Ustavne obtožbe se menda bojijo tudi gospodarstveniki, saj da bi privedla do politične krize. Ta se kljub vrenju še ni prelila čez rob – manjka ji podpore z ulic. A stvari bi se lahko hitro spremenile, če bi množični protesti, kot so jim bili v Braziliji priča pred nekaj dnevi, postali stalnica. Do tedaj radikalnih sprememb po mnenju analitikov ni na vidiku.
