Tiskane izdaje
Verjamem le tistim statistikam, ki sem jih sam ponaredil, je nekoč menda izjavil legendarni britanski premier Winston Churchill. Za redne letne preglede svetovnih orožarskih poslov, ki jih objavlja Stockholmski inštitut za preučevanje miru (Sipri), velja nekaj podobnega. Treba jih je brati z razlago raziskovalcev, sicer je slika lahko hitro napačna.
Sodeč le po statističnih podatkih bi bilo mogoče sklepati, da posli stotih največjih svetovnih orožarskih gigantov že peto leto zapored upadajo. Stoterica največjih je namreč tudi lani po podatkih Siprija prodala za 0,6 odstotka manj kot v letu prej. Skupaj za 370,7 milijarde dolarjev. Toda sklepati samo na podlagi te vsote, ki je še vedno gigantska, bi bilo po besedah sodelavke stockholmskega inštituta Aude Fleurant, ki je tudi direktorica programa za orožje in vojaške izdatke, povsem napačno. Realno so bile prodajne številke stotih največjih orožarskih koncernov tudi lani, kot je Fleurantova povedala v intervjuju za Deutsche Welle, še vedno za kar 37 odstotkov nad tistimi iz leta 2002, kar pa je krepko povečanje.
Absolutna nadvlada ZDA
Za malenkostno upadanje skupne svetovne trgovine z orožjem, ki ga statistike beležijo že peto leto zapored, so bili tudi lani »krivi« predvsem ameriški orožarski koncerni, ki v skupini stotih največjih predstavljajo kar 56 odstotkov te stoterice, samo med prvimi desetimi pa jih je osem. Ker so ameriški orožarski giganti lani skupaj prodali za 2,9 odstotka manj kot leto prej, tega upada na svetovni ravni seveda niso mogli nadomestiti niti relativno visoki odstotki rasti pri nekaterih zahodnoevropskih prodajalcih, kaj šele povečane prodaje orožja vseh še veliko manjših firm iz prve stoterice največjih.
Svetovne orožarske posle namreč skoraj v celoti obvladujejo podjetja iz ZDA in zahodne Evrope, ki poskrbijo za kar štiri petine (80 odstotkov) vse svetovne trgovine z orožjem. Razlogi za lansko manjšo ameriško prodajo so bili po ocenah Siprija predvsem krčenje ameriškega vojaškega proračuna, zamude pri dobavah in podražitev dolarja.
Veliki francoski met
Po podatkih Siprija sta lani med vsemi zahodnoevropskimi državami svojo prodajo orožja najbolj povečali predvsem Francija in Nemčija oziroma njuni koncerni v stoterici največjih. Francozi so poskočili za kar 13,1 odstotka, kar je po podatkih Siprijevih raziskovalcev predvsem posledica »velikega meta« francoskega letalskega koncerna Dassault Aviation Group in njegove milijardne prodaje bojnih letal Katarju, Egiptu in Indiji. Samo posli tega francoskega orožarskega koncerna so se z omenjenimi pogodbami povečali za dobrih 67 odstotkov.
Zelo dobro se je lani v Evropi odrezala tudi nemška orožarska industrija, ki je prodajo povečala za 7,4 odstotka, predvsem po zaslugi rasti orožarskega koncerna Rheinmetall, medtem ko se je v Veliki Britaniji trend upadanja proizvodnje in prodaje orožja po podatkih Siprija lani po več letih ustavil in znova obrnil v rast (2,8 odstotka). Vsi ti največji evropski proizvajalci orožja so s svojo rastjo močno omilili triodstotni padec ameriške orožarske industrije, tako da minimalni skupni padec svetovne prodaje za 0,6 odstotka po ocenah strokovnjakov stockholmskega inštituta najverjetneje že nakazuje preobrat in začetek novega trenda še hitrejše rasti orožarskih poslov.
Med tako imenovanimi državami tretjega sveta je lani največjo rast dosegla Južna Koreja. Prodala je za 31,7 odstotka orožja več kot leto pred tem, kar je daleč največja rast tudi v svetovnem merilu. Ob Franciji (13,1 odstotka) so namreč lani svoje orožarske posle tradicionalno močno povečali le še Izraelci (za 9,6 odstotka) in Indijci (za 9,3), medtem ko so bili vsi drugi, ki imajo svoje firme v stoterici največjih, vključno z že leta vojaško modernizirajočo se Rusijo (6,2 odstotka), veliko bolj skromni. Preračunano v milijarde dolarjev so tudi lani svoj daleč največji del svetovne orožarske pogače (glej graf) znova prepričljivo pobrali Američani (209,7 milijarde dolarjev), na drugem mestu je bila Zahodna Evropa (95,7) in na tretjem Rusija (30,1).
Kitajska ostaja uganka
Tako kot vsako leto je bila tudi tokrat v vseh teh svetovnih številkah in statistikah največja uganka Kitajska. Po splošnih ocenah naj bi se oboroževala s pospešenim tempom in se tudi že vse bolj uvrščala med velike svetovne prodajalce svojega orožja, a jo Siprijeve statistike zelo težko zaznajo. V stockholmskem inštitutu imajo že vrsto let težave z zelo pomanjkljivo in najbrž ne naključno zabrisano transparentnostjo kitajskih orožarskih poslov, pa tudi z načinom, kako kitajske firme, ki pogosto izdelujejo tako civilne kot vojaške izdelke in oboje med seboj prepletajo, na koncu prikazujejo svoje številke.
Cene posameznih oborožitvenih sistemov so zato pogosto uganka celo takrat, ko jih kitajske firme prodajajo na svetovnem trgu, kaj šele, ko jih prodajajo svoji lastni državi. Po ocenah Siprija bi več kitajskih orožarskih podjetij zanesljivo že spadalo med sto največjih na svetu, nekatera med njimi pa tudi med prvih 25. A so številke, s katerimi razpolaga Sipri, še vedno premalo zanesljive, da bi jih stockholmski inštitut, ki velja za enega najboljših, že lahko uvrstil na svojo lestvico.
