Tiskane izdaje
Ko bo predsednikov predlog »zakona o vojskah nacionalne garde Ruske federacije« sprejel še parlament, bodo v Rusiji dobili novo strukturo za vzdrževanje reda in uveljavljanje zakonov.
Zamisel o tem, da bi tudi v Rusiji ustanovili podobno nacionalno gardo, kakor jo imajo v ZDA že od leta 1903, ni nova. Že na začetku tega tisočletja je v javnosti krožil zakonski predlog o reformi organov za vzdrževanje reda in uveljavljanje zakonov, ki ga je sestavil takratni podpredsednik vlade Dmitrij Kozak, v njem pa je bila predvidena ustanovitev nacionalne garde, ki bi bila neposredno podrejena predsedniku države. Predlog se ni niti prebil do klopi spodnjega doma ruskega parlamenta.
O zamisli so spet resno šušljali jeseni 2013, ko je prišel na notranje ministrstvo dolgoletni vodja varnostne službe ruskega predsednika Viktor Zolotov in prevzel poveljstvo nad »notranjimi vojskami«, posebnimi enotami v okviru ministrstva, v katerih služi okoli 170.000 vojaških obveznikov, ena od njihovih najpomembnejših nalog pa je doslej bila vzdrževanje reda in miru na severnem Kavkazu.
»Takšne strukture že imajo
Mihail Paškin, ki vodi medregijski koordinacijski svet pri moskovski policiji, je v pogovoru za radio Eho Moskvi razložil, da bo garda sodelovala v boju proti terorizmu tako, da bo zagotavljala varnost, ko bodo policija in druge varnostne službe opravljale operativne naloge. Hkrati bo skrbela tudi za javni red in mir.
»Notranjo vojsko so vedno uporabljali za tovrstne naloge. Za notranje ministrstvo je to samo dobro, saj bo rešeno velikega bremena, ker bo garda poskrbela za varovanje javnega reda,« je povedal Paškin. Gardisti, ki bodo lahko aretirali ljudi in v izjemnih primerih uporabili strelno orožje, bodo vzdrževali red in mir med naravnimi nesrečami in nemiri, posredovali v notranjih oboroženih konfliktih, varovali strateško pomembne objekte, kakor so jedrske elektrarne, bedeli nad prevozi jedrskega materiala in sodelovali z obveščevalno FSB pri varovanju državnih meja.
»Takšne strukture že imajo v Nemčiji, ZDA in drugih državah,« je za časnik Komsomolska pravda izjavil predsednik zveze obveščevalskih veteranov Anatolij Gribanov. Po njegovih besedah bo garda tudi vir za »rezervistične enote, nujno potrebne za podporo naši vojski«.
Medtem ko ruski politiki hvalijo Putinovo odločitev, češ da racionalizira in izboljšuje delovanje varnostnih struktur in zmanjšuje stroške, se v opoziciji bojijo, da Kremelj ustanavlja posebno vojsko proti javnim protestom oziroma »barvnim revolucijam«. Kritiki opozarjajo, da bo poveljnik nove varnostne strukture neposredno odgovoren in podrejen predsedniku države.
»Putinova osebna vojska« je bil včeraj naslov v angleškojezičnem ruskem dnevniku Moscow Times, v katerem so napaberkovali nekaj mnenj spremembam večinoma nenaklonjenih ruskih analitikov. »To ni zgolj še ena služba za vzdrževanje reda in uveljavljanje zakonov. To je še ena vojska, ki ima pravico do vojaškega posredovanja na ozemlju države in proti svojim državljanom,« se je pritožila sociologinja Ela Panejah.
Bojazen pred novo varnostno strukturo je prevevala tudi komentarje na liberalnih ruskih spletiščih. Putin bo zdaj prevzel neposredni nadzor nad velikim delom varnostnega aparata, je pisala gazeta.ru, lenta.ru pa je opozorila, da utegne nov organ dobiti tudi preiskovalna pooblastila, kar bi pomenilo, da Rusija ne bo dobila le nove varnostne, ampak kar novo obveščevalno službo.
To je analitika Jevgenija Minčenka spodbudilo k mnenju, da je Putin ustanovil gardo tudi zato, da bi uravnotežil že pretirano močno FSB. V nasprotju z njim je novinar Konstantin Gaaze prepričan, da je predsednikov cilj omejiti moč obrambnega ministra Sergeja Šojguja, ki je v vrhu oblasti še iz časov prejšnjega predsednika Borisa Jelcina in mu Putin menda ne zaupa povsem.
Nekateri tabloidi so našli »osebne« razloge za rojstvo garde, saj naj bi tako Putin nekdanjemu tesnemu sodelavcu, ki se menda ni dobro razumel s šefom, notranjim ministrom Vladimirjem Kokolcevom, zagotovil novo službo. Analitik Gleb Pavlovski pa meni, da je vse skupaj le simbolična poteza. »Gardi niso dali nobene posebne naloge. To je le razkazovanje moči, kar je lastnost vseh naših ustanov,« je povedal za Moscow Times. General Zolotov, ki je bil nekoč varnostnik predsednika Jelcina, skupaj z njim pa se je med spodletelim vojaškim udarom avgusta 1991 celo pojavil na sloviti fotografiji na tanku, je kot prvi namestnik notranjega ministra že doslej imel pod nadzorom vse službe, ki so jih zdaj združili v gardo.
V časniku Kommersant so pred dnevi zapisali, da pod Zolotovom teh služb ne le da ni doletelo nedavno »rezanje stroškov« na ministrstvu, ampak so jih celo opremili z najsodobnejšim orožjem in tehniko. »Ukaz predsednika Vladimirja Putina je le uzakonil dejansko stanje stvari,« je za Kommersant razkril neimenovani vir blizu Kremlja.
