Kritike, celo napadi, so bili zaman; novinarji bodo vztrajali

Washingon – Po včerajšnji objavi podatkov o presenetljivo učinkovitih posledicah objave podatkov o posameznikih, podjetjih in računih v davčnih oazah, danes objavljamo tudi zgodbo o tem, kako vse so vplivneži skušali preprečiti objavo zgodb in preiskave.

Pozno julija se je Moussa Askar, urednik nigrskega časnika L’Évènement, odzval na telefonski klic. Znan glas na drugi strani ga je opozoril, da je spet v nevarnosti: »Bodi pozoren,« je Askarja posvaril prijateljski vir, »pazi nase in pazi, kaj govoriš po telefonu.«

Askar je objavil prvo zgodbo v Nigru, osnovano na razkritju dokumentov panamske odvetniške pisarne Mossack Fonseca, ki je politikom, oligarhom in goljufom pomagala ustanoviti in uporabiti navidezna podjetja. L’Évènement je 25. julija na prvi strani objavil zgodbo o do takrat neznanih podrobnostih vpletenosti podjetnika, ki financira nigrsko vodilno politično stranko, v offshore posle. Časopis je bil v nekaj urah razprodan. Številnim državljanom je bila novica v veselje, drugim le povod za kritiko.

Od kritik do groženj

»Moussa Askar se menda skriva,« je na družbenem omrežju Facebook zapisal eden od uporabnikov, ki pravi, da ga policija išče zaradi njegovega poročanja. Nekdo se je šalil, da je Askar izgubil svojo sposobnost izmišljanja lažnih zgodb, nekateri pa ga obtožujejo izsiljevanja. Askar je slutil, da so mu sledili, zato je svojima hčerama naročil, naj zakleneta vhodna vrata in iz hiše spustita družinske pse čuvaje.

Askar in njegov časnik pa med novinarji in medijskimi hišami, ki preiskujejo primer panamskih dokumentov – največjim novinarskim sodelovanjem v zgodovini – nista bila edina, ki sta utrpela protiudarec. Čeprav je razkritje panamskih dokumentov v skoraj polovici vseh držav na svetu sprožilo približno 150 uradnih preiskav, so posamezniki in določene vlade z razkritjem tajnih skladov globalne elite zelo nezadovoljni. Politiki, poslovneži in na tisoče njihovih podpornikov se je odzvalo z nesramnimi kritikami, grožnjami, spletnimi napadi in tožbami, beležijo v Mednarodnem konzorciju preiskovalnih novinarjev (ICIJ), ki je koordiniral analizo panamskih dokumentov.

Odzivi so del nadaljujočega se vzorca v svetu groženj in zatiranja novinarjev kot je Askar. Ki se borijo, da bi povedali zahtevno zgodbo. Nigrska oblast je leta 2008 Askarja zaradi poročanja o črnem trgu z dojenčki, korupciji in preprodaji ponaredkov zdravil za šest dni zaprla.

Medijski obračun v Španiji

»Vplive panamskih dokumentov ter javno maščevanje novinarjem in medijskim organizacijam aktivno spremljamo,« pojasnjuje Courtney Radsch, direktorica, ki zastopa Odbor za zaščito novinarjev. »Na žalost se nam zdi, da je bil napad, ki so ga zaradi svojega poročanja o korupciji utrpeli novinarji, pričakovan. Zavedamo se, da je to za novinarje nevarno.«

Eden najbolj nepričakovanih odzivov na razkritje panamskih dokumentov se je zgodil v Španiji, kjer je Grupo Prisa, krovna družba največjega španskega časnika El País, napovedala, da namerava tožiti Confidencial, medijskega partnerja ICIJ, za devet milijonov dolarjev. V Confidencialu so razkrili, da so v družbi Grupo Prisa sicer potrdili natančnost njihovega poročanja, a jih je zmotilo razkritje vpletenosti nekdanje žene Juana Luisa Cebriána, direktorja Prise, v offshore podjetja – kar pomeni nepravično konkurenco. Cebriánova bivša žena je lastništvo podjetja pripisala Cebriánu. Trdi, da v njegove dejavnosti ni bila vpletena, Cebrián pa njene obtožbe zavrača. Oba časnika se borita za prvo mesto na španskem medijskem trgu. Grupo Prisa naj bi zaradi Confidencialovega poročanja o panamskih dokumentih izgubil bralce in utrpel gospodarsko škodo. Grupo Prisa se na prošnje ICIJ za komentar ni odzval, saj so zadeve, kot pravijo, dali »v roke odvetnikov«.

»Urednik najbolj branega španskega časnika in najbolj poslušane radijske postaje se spopada z največjim napadom na svobodo tiska v zgodovini naše države,« so oktobra zapisali v uvodniku Confidenciala. »Če bo njihova tožba uspešna,« razlaga Nacho Cardero, urednik Confidenciala, »bo to pomenilo, da novinarji ne smejo preiskovati drugih urednikov in novinarskih podjetij.«

Boj še ni končan

Nekaj dni po objavi prispevka o panamskih dokumentih v nigrskem L’Évènementu je Moussa Askar odpotoval proti severu, v mestece v Sahari, kjer pogosto preživi poletje. Pravi, da je po vseh medijskih napadih in intenzivnih razpravah na družbenih omrežjih, ki so sledili objavi njegove zgodbe, oddih več kot potreboval.

Zdaj ko se je vrnil domov v Niamey, prestolnico Nigra, pravi, da so koristi kolaboracije pri panamskih dokumentih jasne, čeprav oblast v njegovi državi na podlagi ugotovitev v njegovem časniku še ni sprožila nobenih preiskav. »Razkritje panamskih dokumentov z več sto drugimi novinarji mi je omogočilo, da postanem del nečesa večjega. Zaščita, ki jo omogoči takšno partnerstvo, je povečala zaupanje javnosti v moje delo in mi omogočila dostop do pomembnih virov informacij.«

Askar ne namerava nehati poročati o panamskih dokumentih in drugih temah, ki bi njegovo vlado lahko spravile v neprijeten položaj.

***

V preiskavi panamskih dokumentov je sodelovalo več kot 400 novinarjev iz več kot 80 držav. Upor proti članom medijskega partnerstva je najbolj močan v državah, kjer so mediji pogosto zatirani, pa tudi v državah, znanih po visoki stopnji svobode tiska.

• V Tuniziji so anonimni hekerji sesuli spletni portal z novicami Inkyfada.

• V Mongoliji je bivši minister za okolje tožil MongolTV za javno obrekovanje – tožbo je izgubil.

• V Turčiji je časnikarski preiskovalni partner Cumhuriyet poročal, da je gradbeni in energijski poslovnež, povezan s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, med telefonskim klicem uredništvo napadel zaradi prispevka o panamskih dokumentih na prvi strani časnika, kjer je bila objavljena njegova fotografija. Cumhuriyet navaja besede veleposlovneža: »Mojo fotografijo ste objavili na prvi strani, da vas ni sram! Premlatil vas bom … kurbini sinovi, nikar me ne silite, da postanem morilec.«

• Finska davčna oblast je novinarjem grozila, da bo vdrla v njihove domove in zasegla dokumente – to se v liberalnem finskem medijskem okolju doslej še ni zgodilo. Oblast se je po protestih umaknila.

• Ukrajinski medijski svet je po pritožbi, da novinarji s poročanjem o offshore podjetju, ki ga je ukrajinski predsednik Petro Porošenko odprl na vrhuncu spopada, kršijo etične standarde, sklical poročevalce. Pritožbi so ugodili.

• Člani uredništva panamskega dnevnika La Prensa so od anonimnih uporabnikov družabnega omrežja Twitter prejeli grožnje s smrtjo. Ena od objav se je glasila: »Kakšen je občutek, ko uničiš svojo državo?« Druga objava, ki jo je podprl in komentiral tudi Ramón Fonseca, soustanovitelj zloglasne panamske odvetniške pisarne, se glasi: »Vaše dejanje je resna izdaja lastne domovine.« Neka spletna anketa je sodelujoče spraševala, ali bi bilo »izdajalske novinarje« bolje aretirati ali odvreči v Panamskem zalivu. Mesece pred in po razkritju projekta so poročevalce varovali oboroženi osebni stražarji, zamaskirani v Uberjeve voznike. Po besedah namestnice odgovornega urednika to ni bilo prvič, da so morali v Prensi poseči po varnostnih protokolih. Uredniška ekipa časopisa, ki je nasprotovala poimenovanju »panamskih dokumentov« in temu, kako so določene evropske vlade Panamo pozneje izključile, pravi, da je časopis zaradi celotnih razmer v slabšem položaju kot kdajkoli prej.

• V Ekvadorju je nezadovoljstvo zaradi panamskih dokumentov preseglo vse meje. Predsednik Rafael Correa je 12. aprila na omrežju Twitter javno objavil imena več novinarjev, ki so se ukvarjali s panamskimi dokumenti. Njegovi podporniki so novinarje obtoževali, da so za njihovimi odločitvami o tem, čigavo ime bodo objavili, politični razlogi, hkrati pa so jih nadlegovali, da bi dobili dodatne informacije. Objavo ekvadorskega predsednika na omrežju Twitter je 2,9 milijona ljudi, ki mu sledijo, delilo skoraj petstokrat, nekateri so se odzvali s hudimi kritikami »barbarskih« novinarjev. Fundamedios, neprofitna organizacija, ki se zavzema za svobodo izražanja, je poročala, da so podporniki predsednika Rafaela Corree novinarje oklicali za »plačance«, »podgane«, »skorumpiran tisk« in »služinčad imperija«. »Podporniki vlade so nato razkrili osebne informacije in fotografije novinarjev, na fotografijah pa so bili tudi njihovi otroci,« poročajo v Fundamediosu.

• V Venezueli so poročevalko Ahiano Figueroa odpustili v enem najvplivnejših venezuelskih časnikov, Últimas Noticias. Figueroa je sodelovala v skupnem projektu več venezuelskih časnikov in novinarjev. Po podatkih venezuelskega neprofitnega Inštituta za tisk in družbo je vsaj sedem medijskih platform napadlo novinarje, ki so se ukvarjali s panamskimi dokumenti.

• Keung Kvok-Juen, višji urednik priljubljenega hongkonškega časnika Ming Pao, je bil na dan, ko je časnik na prvi strani razkril offshore dejavnosti člana zakonodajnega odbora, bivšega sekretarja za trgovino, enega najbogatejših ljudi na svetu in hollywoodskega zvezdnika borilnih veščin Jackieja Chana, nepričakovano odpuščen. Poročevalci brez meja in drugi to dejanje obsojajo. »Odpustitev gospoda Keunga je bila polna anomalij in zelo težko jo je sprejeti zgolj kot varčevalni ukrep,« se je glasila skupna izjava hongkonškega Kluba dopisnikov iz tujine, ki so jo podpisali novinarska združba in združenja. Pred stavbo časnika Ming Pao se je 2. maja zbralo več sto novinarjev in državljanov, ki so, mahajoč z ingverjevimi palčkami (»keung« v kantonščini pomeni »ingver«), zahtevali Keungovo ponovno imenovanje.

• Tarča nadlegovanja so bili tudi novinarji, ki so zgolj posredovali poročila o panamskih dokumentih. Na Kitajskem so medijski cenzorji spletnim stranem naročili, naj te »same pregledujejo in brišejo vse vsebine, povezane s panamskimi dokumenti«, poroča China Digital Times. V Demokratični republiki Kongo je minister za komunikacije novinarje opozoril, naj bodo pri navajanju imen iz panamskih dokumentov – sklepalo se je, da je med njimi tudi sestra predsednika Josepha Kabile – »zelo pozorni«.