Uboj policistov razklal New York

New York – Nekaj minut, preden so v soboto zvečer v Brooklynu odjeknili streli, je morilec dejal: »Poglejte, kaj bom storil«, nato pa skozi okno policijskega vozila usmrtil dva policista. Storilec, ki je imel težave s policijo in svojim psihičnim zdravjem, si je sodil sam, s svojim dejanjem pa še poglobil rasni prepad v mestu in državi.

Konservativna javnost, ki je tedne s stisnjenimi zobmi spremljala proteste proti policijskemu nasilju nad rasnimi manjšinami, je smrt policistov Wenjiana Liua in Rafaela Ramosa takoj izrabila za protinapad, s katerim je liberalnega župana Billa de Blasia in Belo hišo obtožila, da so odgovorni za tragedijo. Ko je župan v soboto prihitel v bolnišnico, kamor so odpeljali pokojna, so mu policisti obrnili hrbet.

28-letni morilec Ismaaiyl Brinsley je imel debelo kartoteko, saj so ga dvajsetkrat aretirali, dve leti je zaradi streljanja z ukradeno pištolo preživel v zaporu. Hkrati je imel težave s psihičnim zdravjem, nekaj časa je jemal zdravila, na sodišču je že 2011 dejal, da je bil v oskrbi psihiatrov. Na družbenih medijih je sejal jezo proti vladi, ki se je ob razmahu protestov osredotočila proti policiji.

V soboto je v bližini Baltimorja med prepirom najprej streljal na svoje nekdanje dekle in jo ranil v trebuh, nato je sedel na avtobus in se odpeljal proti New Yorku. Z mobilnega telefona je na instagram pošiljal sporočila, da se bo maščeval za smrt Erica Garnerja, temnopoltega Američana, ki je umrl med poskusom aretacije. »Vzeli so enega naših ... Vzemimo dva od njih. Ustreli policista,« je sporočil.

Ko je iz Baltimora v New York prišlo opozorilo, je že zmanjkovalo časa. Brinsley je bil takrat trdno odločen, da bo življenje, polno padcev in razočaranj, ovekovečil z dramatičnim koncem, objavljenem na spletu. V četrti Bedford-Stuyvesant, dolgo znani po rasni delitvi in nemirih, je na uličnem vogalu ustavil dva mimoidoča kot priči brezumju, nato se od zadaj približal policijskemu vozilu.

Nezaupanje do župana

Konservativni del New Yorka je župana Billa de Blasia sumničavo sprejel že ob izvolitvi, podobno kot je ameriška desnica takoj začela napadati predsednika Baracka Obamo. To še posebej velja za policijo, saj je v predvolilnem boju napovedoval reformo njenega dela. Za policijskega komisarja je imenoval Billa Brattona, veterana, ki je uvajal sporno politiko »razbitega okna«, ko policija strogo kaznuje manjše prekrške, zdaj pa naj bi jo nadomestil s strpnejšim pristopom.

Tleče nezaupanje do župana – nekdanji komisar Raymond Kelly mu je očital, da je imel »protipolicijsko« kampanjo – je razpihnil razumevajoč odnos mestnega vrha do sicer večinoma mirnih protestnikov, ki so zahtevali reforme. Policijski sindikat je de Blasia obtožil, da omalovažuje njihovo delo, ko je dejal, da »je policija tu, da nas ščiti, kar cenimo, toda hkrati moramo premagati zgodovino, saj se je mnogi mladi bojijo«. In pri tem omenil svojega temnopoltega sina Danteja.

Sobotni umor je sodu izbil dno, saj je vodja največjega policijskega sindikata Patrick Lynch odgovornost za tragedijo naprtil neposredno de Blasiu. »Kri policistov se začenja na stopnicah mestne hiše, v pisarni župana,« je napovedal, da se mesto spopada s hudo krizo. Komisar Bratton je že v petek, še preden je smrt povsem skalila odnose, priznal, da »na splošno morala ni najboljša.«

Eric Adams, predsednik okrožja Brooklyn in nekdanji policist, je dejal, da »moramo bolečino, ki jo občutimo, izrabiti za dosego ciljev« ter poudaril, da »pozivi k reformi niso pozivi na škodo policistov«. Celo nekdanji župan Rudy Giuliani, ki je uvedel strogo politiko razbitih oken in ki je sprva mestne oblasti in Belo hišo obtožil, da so krivi za ozračje sovraštva do policije v nekaterih četrtih, je kasneje omili svoj napad in dejal, da je valjenje krivde na de Blasia zaradi umora »korak predaleč«.

Ton so znižale tudi skupine, ki so organizirale in spodbujale proteste za reformo policije in pravosodnega sistema. Liga za pravičnost je v nedeljo zvečer nadaljevala s pohodi, a so se ustavili pred cerkvijo v Harlemu, kjer so se na maši spomnili vseh žrtev, tudi policistov. »Vsako nasilje nasprotuje človečnosti. Lahko žalujemo za Ericom Garnerjem in za pokojnima policistoma, to ni nasprotujoče,« je poudarila soustanoviteljica gibanja Carmen Perez.

Geslu Črna življenja so pomembna se je na družbenih medijih pridružilo geslo Modra življenja so pomembna. Esaw Garner, vdova Erica Garnerja, pa je dejala, da njen mož ni bil nasilen in prosila vse protestnike, naj svoje zahteve za reformo izražajo na miren način. Toda po soboti bodo odnosi med njimi in policisti zagotovo precej bolj napeti, kot so bili doslej.