Tiskane izdaje
V Panami so se na sedmem vrhu zbrali predstavniki vseh 35 ameriških držav, toda pogledi so uprti v Obamo in Castra ter zgodovinsko zbliževanje med državama.
Zbliževanje obema prinaša precej tveganj. Obama se doma sooča s kritikami desnice, nad mlajšim Castrom pa leži senca sicer opešanega, a še vedno vplivnega starejšega brata Fidela, ki ni navdušen nad novo Raúlovo politiko. Tudi dosedanja tri srečanja diplomatskih pogajalcev niso na hitro izbrisala desetletij globokega nezaupanja. Tako je ostalo le pri načrtih, da bosta državi odprli veleposlaništvi še pred vrhom v Panami.
Telefonski klic
Obama dokazuje, da je dolgoletna gospodarska in diplomatska osama zgrešen pristop, saj ni omajal režima, ampak prizadel prebivalce, hkrati pa krepil protiameriško razpoloženje v Latinski Ameriki. Zato stavi na diplomatski pristop, kar so mediji že poimenovali Obamova doktrina. Bela hiša tako znova krepi tudi svoj vpliv v regiji, kjer jo je zasenčil pokojni venezuelski voditelj Hugo Chávez, ki je v času debelih krav z naftnimi dobički širil svoj bolivarski socializem.
Raúl Castro na drugi strani pogajalske mize stavi na krepitev šepavega gospodarstva, še posebej, ker je prav tako opešana Venezuela zmanjšala pošiljke poceni nafte. Združiti si želi sistem ločenega denarja za domačine in tujce, za kar potrebuje zaloge trdne valute, da bi se izognili skoku inflacije. Najlažji odgovor so ameriški dolarji v obliki pritoka turistov in vlagateljev. Hkrati krepi svoj položaj doma, saj se ob premalo učinkovitih dosedanjih reformah širi nezadovoljstvo.
Bela hiša računa, da bo oživljanje zasebne pobude okrepilo spremembe, saj drobni podjetniki podpirajo diplomatski dialog ter odpiranje kubanskega gospodarstva. Obama je v sredo med obiskom Jamajke nakazal, da bo kmalu predlagal umik Kube s seznama držav, ki podpirajo terorizem, kar bi močno olajšalo poslovanje. Zunanje ministrstvo je končalo svojo oceno, postopek lahko zaplete republikanski kongres, saj ima 45 dni časa, da podpre ali ustavi predsednikovo namero. Tudi dvig sankcij je v domeni kongresnikov in ga v bližnji prihodnosti nihče ne pričakuje.
Toda diplomacija vseeno nadaljuje korake k otoplitvi. V četrtek sta se v Panami srečala zunanja ministra John Kerry in Bruno Rodríguez, kar je prvo uradno srečanje držav na tako visoki ravni v desetletjih. Vsebina je sicer ostala za zaprtimi vrati, ministra pa sta se strinjala, da bodo še naprej iskali pot do rešitve nesoglasij. Skrita je ostala tudi vsebina telefonskega pogovora med predsednikoma Obamo in Castrom v sredo, za katerega je javnost izvedela šele danes.
Slabitev levice
Obami bo bivanje v Panami poskušal zagreniti venezuelski predsednik Nicolás Maduro, ki poskuša prikriti domače težave s segrevanjem odnosov z Washingtonom proti vrelišču. Pri tem mu je šla močno na roko Bela hiša, ko je razglasila sankcije proti sedmim venezuelskim uradnikom. Maduro se je danes po pristanku v Panami nemudoma odpravil k spomeniku žrtvam ameriške invazije, večstoglava množica pa mu je vzklikala: »Maduro, pokaži jenkijem!«
Venezuelski predsednik je obljubil, da bo prinesel v Panamo 10 milijonov podpisov proti ukrepom ZDA, a je težko verjeti, da mu je uspel takšen podvig. Tudi sicer je njegov položaj močno omajan, saj so nizke cene nafte izsušile državno blagajno, gospodarstvo je ob najvišji inflaciji na svetu vse bližje razsulu, državo pa pesti hud porast kriminala. Ne zmanjšuje se le vpliv Venezuele, s težavami se soočajo tudi druge levičarske vlade na jugu.
V Braziliji je skoraj milijon ljudi protestiralo proti vladi predsednice Dilme Rousseff zaradi korupcijskega škandala, predsednica Argentine Cristina Fernández de Kirchner je skoraj brez moči, ob pešajočem gospodarstvu spodbuja proteste tudi sumljiva smrt državnega tožilca, ki je pripravljal obtožnico proti njej. Celo še vedno priljubljeni Evo Morales iz Bolivije je s svojo stranko doživel boleč poraz na lokalnih volitvah.
Tako je ob trdnem dolarju in gospodarskih težavah Južne Amerike Washington znova zaželen partner. Obtožbe o ameriškem imperializmu se vsaj za zdaj umikajo pragmatični računici, da ni čas za ideološke pomisleke.
