Tiskane izdaje
New York – Da je svet daleč od miru so Evropsko unijo in svet lani opominjali tisoči migrantov v Sredozemlju, med katerimi so mnogi pobegli ne le pred revščino, ampak predvsem pred nasiljem, pregonom in drugimi kršitvami človekovih pravic. Danes so na trend naraščanja števila beguncev in notranje razseljenih po vsem svetu s statistiko, za katero se skrivajo tragične zgodbe posameznikov, opozorili tudi Združeni narodi – po njihovih podatkih na svetu živi najmanj 59,9 milijona beguncev in notranje razseljenih.
V zadnjih petih leti je po svetu izbruhnilo ali se na novo razplamtelo 15 konfliktov – največ, osem, na afriški celini (Slonokoščena obala, Srednjeafriška republika, Libija, Mali, severovzhod Nigerije, DRK, Južni Sudan in pred kratkim Burundi), trije na Bližnjem vzhodu (Sirija, Irak in Jemen), prav toliko v Aziji (Kirgizija in območja v Burmi in Pakistanu) ter eden na stari celini (Ukrajina).
Med pobeglimi prednjačijo predvsem begunci iz Sirije, Afganistana in Somalije. Država, ki nosi največje breme sirskega eksodusa, je Turčija, ki je konec lanskega leta gostila 1,59 milijona sirskih beguncev, prejšnji teden se jim je zaradi srditejših spopadov na severu države pridružilo več tisoč novih.
Medtem ko na eni strani število pregnanih strmo narašča, na drugih število tistih, ki se vračajo, pada. Lansko leto se je lahko v domači kraj vrnilo le 126.800 beguncev, najmanj v zadnjih 31 letih.
(Polovica beguncev je otrok. Na fotografiji sirski prebežniki v Turčiji. Foto: Bulent Kilic/AFP)
Čeprav je danes že vsak 122 človek begunec ali notranje razseljeni in čeprav po številu predstavljajo 24. največjo državo po svetu, je pričakovati, da bo populacija ljudi, ki so ostali brez vsega, ujeti na tuji zemlji, le še naraščala. »Razmere uhajajo izpod nadzora preprosto zato, ker je, kot je videti, svet v vojni,« je ob predstavitvi poročila opozoril visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres in dodal, da nimamo ne zmožnosti ne sredstev, da bi lahko poskrbeli za vse žrtve konfliktov. »Nismo več sposobni pobirati koščkov in jih sestavljati,« je dejal.
Med žrtvami, ki jih je nasilje prikrajšalo za normalno življenje, je več kot polovica otrok, njihovo število raste iz leta v leto. Guterres zato EU in druge bogatejše države poziva, naj odprejo svoje meje. Opozarja namreč, da kljub številnim strahovom razvitega sveta glavno breme pregnanih nosijo države v razvoju – tam je zatočišče našlo 86 odstotkov vseh, ki so zaradi pregona ali vojne morali zapustiti svojo domovino.
Poleg Turčije je na vrhu seznama gostiteljic Pakistan z 1,51 milijona begunci, sledi mu Libanon z 1,15 milijona. Zaradi vojne na vzhodu Ukrajine se je lani močno povečalo tudi število beguncev, ki so se zatekli v Rusijo – ta je konec lanskega leta gostila 231.800 ljudi, med njimi so predvsem Ukrajinci, le 12 mesecev prej »komaj« 3400.
Guterres zato svet poziva k solidarnosti − obdobje, ko pred nasiljem bežijo množice, kakršnim še nismo bili priča, zahteva humanitarni odziv in tolerantnost, kakršnega svet še ni videl.
