Tiskane izdaje
Kitajski lovski letali sta prejšnji konec tedna nad Vzhodnokitajskim morjem prestregli ameriško vohunsko letalo, so v ponedeljek sporočili predstavniki ameriških oblasti in dodali, da se je eden od lovcev tako nevarno približal ameriškemu letalu EP-3, da je bilo primorano spremeniti smer leta.
V incidentu je bil na kitajski strani udeležen lovec J-10 domače proizvodnje, ki je bil po trditvah neimenovanega ameriškega vira oborožen. Tvegano prestrezanje se je zgodilo v nedeljo 148 kilometrov od mesta Qingdao na vzhodu Kitajske.
To je že drugi tovrstni incident nad Vzhodnokitajskim morjem v dveh mesecih in pol. Maja se je namreč kitajski lovec Su-30 zelo približal ameriškemu letalu, ki je merilo stopnjo radiacije v mednarodnem zračnem prostoru. Medtem, ko v Pentagonu trdijo, da so takšne akcije kršitev pravil vedenja, ki jih je, mimogrede, določila sama Amerika, ko je zatrdila, da bo izvajala nadzor morja in obal, da bi zavarovala svobodo prometa na strateško pomembnih pomorskih in zračnih poteh, se je Peking odločil, da ne bo zamudil priložnosti za jasno sporočilo Washingtonu, da Kitajska ne tolerira več vohunskih letov tujih letal v bližini svojih meja.
Kitajski lovski letali domače proizvodnje J-10. Foto: Reuters
Nedeljsko prestrezanje nad Vzhodnokitajskim morjem je spomnilo na incident leta 2001, ko je kitajski lovec s krilom oplazil ameriško letalo EP-3 in nato strmoglavil v Južnokitajsko morje, poškodovano letalo pa je moralo pristati na otoku Hainan. Ker ameriška posadka in imela dovoljenja za vstop v kitajski zračni prostor, še manj pa za pristanek na kitajskem ozemlju, so 24 njenih članov priprli za enajst dni, ta čas pa je Peking izkoristil za zahtevo po jasnem opravičilu Washingtona tako za smrt vojaškega pilota, kot tudi za kršitev ozemeljske suverenosti.
Posledična napetost v kitajsko-ameriških odnosih je obarvala začetek mandata tedanjega predsednika ZDA Georgea Busha mlajšega, zdaj pa se zdi, da si želi Kitajska sporočiti aktualnemu predsedniku Donaldu Trumpu, da se je pripravljena veliko odločneje upreti ameriški vojaški dominaciji kot pred šestnajstimi leti.
Prestrezanje ameriških vohunskih letal je mogoče postaviti v kontekst ameriškega preizkušanja protiraketnega ščita THAAD (Terminal High Altitude Area Defence), kakršnega so spomladi postavili v Južni Koreji. Ameriška vojska je prejšnji mesec poskusno prestregla in sestrelila balistično raketo srednjega dosega, podobno tistim, ki jih ima Severna Koreja, napovedali pa so že tudi nov preizkus delovanja Thaada na Aljaski.
Za povečavo kliknite na grafiko.
Kitajska je odločno proti nameščanju protiraketnega ščita v svoji bližini, saj se boji, da bi lahko zmogljive radarje, ki sestavljajo ta sistem, uporabili za vohunjenje za njenimi vojaškimi aktivnostmi znotraj državnih meja. Za Peking je še posebej pomembno ohraniti strateško diskretnost v času velike negotovosti na Korejskem polotoku, na katero se azijska sila nedvomno pripravlja z mislijo na najslabši možni scenarij.
Kitajska ne bi bila odgovorna in resna država, če se njena vojska ne bi pripravljala na najslabše možne scenarije v neposredni soseščini. Foto: Reuters
Tako je, denimo, Wall Street Journal danes objavil poročilo, ki pravi, da se kitajska vojska pripravlja na hudo krizo ob meji s Severno Korejo. Tam kopičijo vojaške enote, ustanovili pa so tudi novo brigado za nenehni nadzor meje, ki prečka gorate regije. Pripravljajo se tudi za primer gospodarskega kolapsa, radioaktivne kontaminacije ali celo neposrednega oboroženega spopada, še piše ameriški časnik.
Kitajska vsekakor ne bo potrdila tovrstnih priprav na eskalacijo krize na Korejskem polotoku. Toda dejstvo je, da ne bi bila odgovorna in resna država, če se ne bi pripravljala na najhujše možne scenarije nadaljnjega razvoja dogodkov v svoji neposredni soseščini.
