Tiskane izdaje
New York ni bilo edino prizorišče podnebnih pohodov, svarila, da je svet na prelomnici, so potekala v okoli 2700 mestih, od avstralskega Melbourna do ameriškega Manhattna.
»Vsi moramo združiti, politiki in stare mame«
Nimamo planeta B, so opozarjali napisi, ki so jih nosili številni protestniki v New Yorku, tudi Nancy Andrews. »Vsi se moramo združiti, politiki, državljani, stare mame,« je dejala s širokim nasmehom. »Le tako bomo dosegli spremembe, ki nam bodo omogočile preživeti na tem planetu.«
Po njenih besedah ljudje spoznavajo, da »ves denar, ki ga korporacije vlagajo v politični sistem, ne bo prevladal in da bodo ljudje, ki glasujejo, dosegli potrebne spremembe«. V svetovni prestolnici kapitala je bil Wall Street tarča številnih protestnih gesel, ki so zahtevala dodatno obdavčitev finančne industrije, denar pa naj bi prelili v iskanju okolju prijaznejših oblik bivanja. »Podnebna pravičnost vsak dan!« je bil bojni vzklik, ki ga je ponavljal eden za drugim valom pohodnikov.
Ob ducatu pihalnih orkestrov, gromozanskih plakatov, pripadnikov indijanskih plemen iz obeh Amerik, pisane množice protestnih majic so mnogi priliko po newyorški navadi izrabili za skok v priložnostne kostume.
»Politiki morajo slišati, da Zemljo uničujemo z odvisnostjo od nafte in fosilnih goriv, z dajanjem prostih rok korporacijam. Zaradi vsega tega planet umira, umirajo živali na njej, čebele vse bolj izginjajo,« je Ida Cheng pojasnjevala, zakaj se je preoblekla v čebelo. Po njenih besedah spremembe prihajajo od ljudi, ti imajo moč, da »prebudijo politike in zato smo se danes zbrali«.
Anemični vrh:
»ZDA in razvite države so odgovorne za nastale razmere, zato ne smejo trditi, da ne morejo znižati izpustov, da ne morejo dati denarja (kot pomoč revnim državam), medtem ko same uživajo bogato življenje,« je očitke najbolj prizadetih strnil Ronald Jean Jumeau, veleposlanik Sejšelov pri Združenih narodih.
Zeleni podnebni sklad, ki naj bi služil v ta namen in v katerem naj bi se zbralo sto milijard dolarjev na leto, je doslej v štirih letih dobil samo en izdaten prispevek, milijardo dolarjev od Nemčije.
Merklova in glavna onesnaževalca bodo manjkali
Na nizka pričakovanja današnjega druženja kaže odsotnost nemške kanclerke Angele Merkel, še bolj pa kitajskega predsednika Xi Jinpinga ter novega indijskega predsednika vlade Narendre Modija, saj sta slednji državi v vrhu med onesnaževalci s toplogrednimi plini (Kitajska je največji, Indija tretji, za ZDA). Ameriški predsednik Barack Obama se bo sicer lahko pohvalil, da je Bela hiša začela omejevati izpuste, a ob tem deluje mimo kongresa, kjer skeptična desnica ne samo ne verjame v človekov vpliv na podnebne spremembe, ampak skuša preprečiti vse ukrepe.
Lahkomiselna udobja moderne družbe
»A ni pomembno samo katere vrste energije uporabljamo, ampak tudi, kako in koliko jo uporabljamo. V New Yorku nismo ravno zmanjšali njene porabe, včasih pa razprava o vrstah goriv zakrije problem njihove pretirane rabe,« je na temeljna vprašanja lahkomiselnega udobja moderne družbe v nedeljo opozarjal mladenič po imenu Travers. Sodeloval je v skupini protestnikov, ki so na drogovih nosili majhne modre šotore, na katerih so gesla opozarjala na grozeče razseljevanje zaradi podnebnih sprememb in na prihodnost z nizkimi prihodki.
Medtem naj bi se mednarodna politika do novega okoljskega vrha v Parizu čez eno leto dogovorila, kako nadomestiti neučinkoviti kjotski protokol. Slednjega so skopile prav ZDA, brez pristanka kongresa ne bo niti trdnega dogovora niti v Parizu.
»Zato se moramo boriti za našo prihodnost,« je udeležbo na pohodu utemeljila Molly Rauch iz organizacije Mame za čisti zrak. »Doslej nihče ni naredil dovolj, ne na lokalni ne na državni in ne na mednarodni ravni.«
