Tiskane izdaje
Premier Cameron je prišel v Washington v pravem trenutku za Belo hišo, ki poskuša popraviti ponesrečen vtis po pariškem shodu svetovnih voditeljev prejšnji teden, ki se ga ameriški politični vrh ni udeležil. Medtem ko je zunanji minister John Kerry v Parizu izražal ameriško »globoko ganjenost« ob francoski tragediji, je Obama v Washingtonu poudarjal povezanost ZDA in Evrope v boju proti islamskim skrajnežem ter potrebo, da preprečijo radikalizacijo mladih in domači terorizem.
»Nedavni dogodki so okrepili te skrbi. Vedno lahko ukrepamo obširneje in bolje,« je dejal Obama. Po njegovem mnenju naj bi ZDA imele precejšnjo prednost, saj »se naša muslimanska populacija šteje za Američane, proces asimilacije je del naše tradicije in to je naša največja moč«. V nekaterih delih Evrope nimajo takšne izkušnje, je ameriški predsednik previdno opozoril na težave in odrinjenost priseljenskih skupin v posameznih državah in dodal, da se Evropa ne bi smela »odzvati s kladivom«.
MI5 + FBI
ZDA in Velika Britanija sta v četrtek oznanili sodelovanje pri urjenju za boj s spletnimi napadalci, britanska domača varnostna agencija MI5 bo skupaj z ameriško zvezno policijo FBI uprizorila simulirane spletne napade na Angleško banko in finančne ustanove Wall Streeta. Britanski premier Cameron je pred obiskom poudarjal, da si želi tesnejšega sodelovanja med tehnološkimi podjetji, kot sta Google in Facebook, pri vladnem nadzoru zakodiranih sporočil.
Po njegovih besedah je dostop vlad do spletnih komunikacij ključen za preprečevanje terorističnih napadov. Pred srečanjem z Obamo je napovedal, da ga bo prosil, naj poveča pritisk na tehnološke velikane ter jih prepriča o sodelovanju z obveščevalnimi agencijami. Toda današnji vtis je, da se iz Washingtona vrača praznih rok, saj dokumenti o dvostranskem sodelovanju omenjajo le spletno varnost, ne pa okrepljenega spletnega nadzora ali slabše zaščite spletnih komunikacij.
Obama je danes dejal, da bo vlada v Washingtonu nadaljevala dialog z ameriškimi tehnološkimi podjetji, kako omogočiti vladni nadzor nad potencialnimi teroristi in snovanjem njihovih načrtov.
Ameriški predsednik je priznal, da je razkritje obsežnega nadzora ameriških obveščevalcev, za kar je lani poskrbel žvižgač Edward Snowden, povzročilo »spodkopano zaupanje, po mnenju nekaterih upravičeno«. Toda »ljudje, ki jih skrbi delovanje državnega velikega brata, pozabljajo ali namenoma ignorirajo pravne zaščite, ki smo jih uvedli za brzdanje nadzora«, je dejal Obama. In to na dan, ko je časnik Wall Street Journal razkril novo obsežno zbirko podatkov o klicih med ZDA in tujino, ki naj bi jih desetletje zbiralo pravosodno ministrstvo.
Argumenti proti sankcijam
Pomemben del novinarske konference voditeljev je bilo vprašanje Irana in njuno nasprotovanje novim sankcijam, ki jih želi uvesti ameriški kongres. Ameriški predsednik, ki je danes napovedal veto na morebiten zakon o poostritvi sankcij, je dejal, da so veljavne sankcije že zdaj zmanjšale iranske zaloge jedrskega materiala, sodelovanje v okviru pogajanj z Iranom pa je inšpektorjem Združenih narodov omogočilo prej nemogoč vpogled v perzijski jedrski program. »Vedno sem poudarjal, da so možnosti za dosego diplomatskega dogovora manj kot 50 : 50. Toda dokler imamo priložnost, da lahko diplomatsko preprečimo razvoj jedrskega orožja, je to najboljši možen izid,« je poudaril Obama. Uvedba novih sankcij bi spodkopala pogajanja, brez njih pa »ni ničesar, kar bi Iranu preprečilo zgraditev podzemnih objektov, ki jih je težko doseči z vojsko«. Dodal je, da propad pogajanj še ne bi pomenil, da sta ZDA in Iran v vojni.
Cameron je priznal, da je poklical več ameriških senatorjev in jih poskušal odvrniti od preuranjenega zaostrovanja ukrepov proti Iranu, vendar »ne kot britanski premier, ki Američanom dopoveduje, kako naj ravnajo«. A je tudi on opozoril, da bi nove sankcije le odvrnile Teheran od pogajalske mize in še zaostrile razmere na Bližnjem vzhodu.
V dveh dneh pogovorov je bila ključna beseda varnost, je poudaril Cameron, pri čemer ni šlo le za boj proti terorizmu, pač pa tudi za gospodarsko varnost v svetu po veliki krizi. Po njegovih besedah je za krepitev slednje pomembna sklenitev obširnega trgovinskega sporazuma med ZDA in EU, saj naj bi ta okrepil mednarodno gospodarsko rast.
