Majava tla pod nogami argentinske predsednice

Argentinski predsednici Cristini­ Fernández de Kirchner se obetajo težki časi. Zaradi v sumljive­ okoliščine zavite smrti tožilca Alberta Nismana in njegovih obtožb, da je v zameno za iransko nafto sklenila sporen dogovor s Teheranom, se je znašla na robu najhujše krize v politični karieri.

Primer še zdaleč ni preprost. Ne le da je tožilec Nisman argentinsko predsednico, njenega zunanjega ministra Héctorja Timermana in več drugih visokih vladnih funkcionarjev prejšnji mesec obtožil prikrivanja resnice o vpletenosti iranskih uradnikov v napad na judovski center v Buenos Airesu leta 1994, v katerem je bilo ubitih 85 in ranjenih 300 ljudi, ampak so ga sredi januarja, le nekaj ur preden naj bi razkril domnevno škodljive­ informacije, našli ustreljenega v glavo. Njegova smrt, o kateri so sprva domnevali, da je samomor, zdaj pa jo preiskujejo kot »sumljivo«, je pretresla državo in spodbudila teorije zarote, na administracijo Fernández de Kirchnerjeve pa so se vsule številne kritike.

Zarota ali kaj drugega?

Še bolj se je zapletlo, ko so mediji razkrili, da je Nisman zaradi domnevnega prikrivanja dejstev in ščitenja vpletenih v bombni napad pred časom sestavil osnutek naloga za predsedničino aretacijo. Zdaj bo njegovo delo nadaljeval tožilec Gerardo Pollicita, ki je odločen, da bo prišel zadevi do dna. Zveznega sodnika Daniela Rafecasa je prosil, naj preveri obtožbe na račun Fernández de Kirchnerjeve in odloči, ali je dovolj sumov za nadaljevanje preiskave. Če bo sodišče prižgalo zeleno luč, bi ta lahko privedla tudi do sojenja. Predsednico sicer pred morebitno aretacijo do izteka mandata ščiti imuniteta, ki jo lahko odvzame zgolj kongres, kar pa, glede na to, da je poln njenih zaveznikov, ni najbolj verjetno.

Zavezniki Fernández de Kirchnerjeve so zdaj strnili vrste. Trdijo, da so obtožbe o njeni vpletenosti v najhujši teroristični napad na argentinskih tleh v moderni zgodovini zgolj del opozicijske zarote, s katero jo hočejo spodkopati. Tudi Fernández de Kirchnerjeva zanika obtožbe tožilstva, označuje jih za absurdne in za zaroto, s katero jo poskušajo očrniti, sicer pa je o tem skopa z besedami. V prvem odzivu na Pollicitajevo napoved o nadaljevanju preiskave je poskušala preusmeriti pozornost na svoje dosežke. Dejala je, da lahko njeni obtoževalci sovraštvo, zamerljivost in laži obdržijo zase, njo da si bo argentinsko ljudstvo zapomnilo po nadomestilih za starševstvo, pokojninskih dodatkih, porokah istospolnih partnerjev, višji minimalni plači in po tem, da se zavzema za znanost, šolstvo in otroke.

A kljub njenemu trdnemu zaupanju v lastno zapuščino je afera močno zamajala predsedničino zadnje leto na položaju – po javnomnenjskih raziskavah je njena priljubljenost padla, in to le nekaj mesecev pred oktobrskimi predsedniškimi volitvami. Fernández de Kirchnerjeva se na njih sicer ne more potegovati za še en mandat, bi pa obtožbe lahko prevesile glasove nihajočih volivcev na stran opozicijskih kandidatov. Ti so že zaslutili priložnost – opozicija je skupaj s tožilstvom začela pozivati k množičnim protestom v Buenos Airesu, pozivom pa se pridružujejo tudi sindikati in celo katoliška cerkev.

Vendar argentinska predsednica kljub pritiskom ne namerava kloniti – pravi, da so jo mrzle patagonske zime močno utrdile. Tako je že konec januarja napovedala vojno in razpustitev argentinske obveščevalne službe Secretaría de Inteligencia (SI), organizacije s temačno preteklostjo, ki je v času tako imenovane umazane vojne med vojaško diktaturo vohunila za marksističnimi uporniki, sindikati in levičarji. Po mnenju mnogih gre del odgovornosti za krvavi napad na judovski center leta 1994 pripisati tudi tej organizaciji, saj ga njeni agentje niso preprečili, pozneje pa so menda celo sabotirali njegovo preiskavo. Zaradi domnevne vpletenosti v to zaroto in prikrivanje dokazov že čakata na sojenje nekdanji vodja SI Hugo Anzorreguy in nekdanji argentinski predsednik Carlos Menem.

Manipulacija obveščevalcev

Fernández de Kirchnerjeva je prepričana, da za Nismanovo smrtjo stoji ravno SI. Pravi, da so s tožilcem manipulirali obveščevalni agentje, ga ukanili, da je izrekel hude obtožbe na njen račun, nato pa ga ubili, ko ni bil več koristen. Mnenja Argentincev o tem so različna. Nekateri domnevajo, da ga je umorila vlada, drugi, da je bil ubit v okviru zarote, s katero so hoteli očrniti predsednico. Po javnomnenjskih raziskavah približno 70 odstotkov Argentincev meni, da ne bodo nikoli izvedeli resnice o Nismanovi smrti.