Makedonija se je oddaljila od Nata in EU brez ruske pomoči

Nova vlada išče rešitev za odpravo grške in bolgarske blokade na poti v evroatlantske povezave.

Objavljeno
25. junij 2017 22.23
Vili Einspieler
Vili Einspieler

Makedonija se je uspešno oddaljevala od Nata in EU brez tuje pomoči. Ključni problem je bil notranji razkol v državi. Ta še zdaleč ni premoščen. Skopje na čelu s premierjem Zoranom Zaevom se je za začetek lotilo reševanja spora o državnem imenu z Atenami.

V Bruslju Zoran Zaev ni izključil možnosti, da bi se njegova država pridružila Natu in EU z imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM), ki se že uporablja v Združenih narodih in EU.

Po njegovem mnenju bi lahko Skopje in Atene, če bosta vzpostavila prijateljske odnose, rešila problem grške blokade na makedonski evroatlantski poti. Za rešitev spora in dialog z Grčijo sta se zavzela tako evropski komisar za širitev Johannes Hahn kot generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Slednji je še poudaril, da je treba doseči rešitev spora Makedonije z Grčijo v okviru ZN.

Po mnenju analitikov ima Makedonija veliko večje možnosti, da se pridruži Natu kot pa EU, ki je zamrznila širitvene procese do leta 2020. Bruselj je že opozoril Skopje, da nova vlada sama po sebi ni zadosten argument za pristopna pogajanja, temveč so poleg rešitve spora o državnem imenu nujne tudi številne reforme.

Nekateri izpostavljajo tudi vmešavanje Rusije, ki naj bi blokirala varno pot Makedonije v Nato in EU. Čeprav si Moskva prizadeva širiti svoj vpliv tudi na Zahodnem Balkanu, se je Makedonija zadnje desetletje uspešno oddaljevala od Nata in EU brez ruske pomoči.

Deblokada vstopa v Nato in EU

Srečanju Zaeva s Hahnom in Stoltenbergom je sledil pogovor makedonskega zunanjega ministra Nikole Dimitrova z grškim kolegom Nikosom Kotziasom v Atenah; iskala sta možnosti za rešitev že skoraj dve desetletji starega spora o imenu.

Atene namreč zahtevajo, da Makedonija spremeni svoje ime, saj se tako imenuje tudi provinca na severu Grčije. Zaradi dvostranskega spora Grčija blokira vstop Makedonije v Nato od leta 2008, začetek pristopnih pogajanj Makedonije za članstvo v EU pa od leta 2009.

Kot je izpostavil Dimitrov, je tudi v interesu Grčije, da Makedonija postane evropska demokratična država, ki bo vstopila v Nato in začela pogajanja z EU. Kotzias je izjavil, da si Atene želijo, da FYROM postane članica Nata, kar je možno s kompromisno rešitvijo o imenu. Ko ga bodo našli, naj bi v ZN podpisali nov dogovor in z novo realnostjo seznanili Bruselj in institucije EU.

Makedonski zunanji minister se je v Skopju srečal tudi z vodjo turške diplomacije Mevlütom Çavuşoğlujem. Ta je izrazil prepričanje, da si Makedonija med vsemi kandidati najbolj zasluži članstvo v Natu in EU. Kot je še menil, je spor o imenu države umeten, Makedoniji pa se godi krivica.

Çavuşoğlu je poudaril, da uradna Ankara podpira vsako rešitev, ki je sprejemljiva za Makedonijo in Grčijo. Predsedniku države Gjorgeju Ivanovu je Çavuşoğlu zagotovil, da Turčija ne bo spremenila svojega stališča. Ivanov se je zavzel za osvežitev pobude za članstvo Makedonije v Natu, Dimitrov pa je spomnil, da je sodišče v Haagu že leta 2011 razsodilo, da je Grčija ravnala napak, ko je zaradi spora o imenu blokirala Makedonijo. Po njegovem bi imelo članstvo Makedonije v Natu pozitiven vpliv na umiritev in stabilizacijo razmer v regiji.

Makedonija je tožbo proti Grčiji na Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ) vložila 17. novembra 2008. Po mnenju ICJ je Grčija kršila začasni sporazum iz leta 1995, v katerem so se Antene zavezale, da ne bodo blokirale članstva Makedonije v mednarodnih organizacijah, če bo Makedonija uporabljala ime Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM).

Razsodba sodišča ni prinesla rešitve za grško-makedonski spor o imenu. Zaveznice so se namreč že na vrhu v Bukarešti leta 2008 dogovorile, da bo Makedonija povabljena v Nato, takoj ko bo sprejeta vzajemno sprejemljiva rešitev o imenu. Makedonija je bila leta 1993 sicer sprejeta v ZN pod začasnim imenom FYROM, vendar jo je več kot 120 držav, med njimi ZDA, Rusija in Slovenija, priznalo pod njenim ustavnim imenom Republika Makedonija.

Pot v skupno evropsko zgodovino

Da bi premagala ovire na poti v Nato in EU, si Makedonija prizadeva urediti odprta vprašanja tudi z Bolgarijo. Po napovedi Zaeva po pogovoru z bolgarskim premierjem Bojkom Borisovom v Sofiji naj bi obe državi v začetku avgusta podpisali pogodbo o dobrososedskih odnosih. Sofija namreč že več let vztraja pri tovrstni pogodbi, v zameno za podpis pogodbe pa Skopje računa na bolgarsko podporo pri njenih prizadevanjih za vstop v evroatlantske integracije.

Premiera sta že uskladila ključno vsebino dogovora, ki je doslej razdvajala državi zaradi različnih stališč do zgodovinskih dejstev, dogodkov in osebnosti, ki si jih državi prisvajata kot lastno zgodovinsko dediščino. Bolgarija s podpisom pogodbe pogojuje začetek pristopnih pogajanj Makedonije za članstvo v EU. Zaev je izpostavil, da je Makedonija zaprla poglavje nacionalizma in sovraštva v zgodovini ter odprla poglavje skupne evropske zgodovine, ki bo zbliževala in ne razdvajala.

Po mnenju Borisova se morajo namesto prepira o skupni zgodovini Bolgarije in Makedonije tako v Skopju kot v Sofiji veseliti velikih zgodovinskih osebnosti, kot so Todor Aleksandrov, Nikola Vapcarov ali cesar Samoil. Borisov je ob tem še opozoril, da je makedonska pot v EU in Nato pogojena z notranjepolitično stabilnostjo, Zaev pa je sklenil z besedami, da za Makedonijo ni druge alternative kot članstvo v Natu in EU.