Tiskane izdaje
Johannesburg − Stranka Afriški narodni kongres (ANC), ki je vse od padca apartheida vodila Južno Afriko, je včeraj, prvič po 22 letih, izgubila še eno pomembno mesto − Johannesburg. S podporo skrajno levičarske manjše stranke Ekonomski borci za svobodo je položaj župana prevzel kandidat opozicijskega Demokratičnega zavezništva (DA).
Največjemu južnoafriškemu mestu bo odslej županoval Herman Mashaba, ki bo nasledil Parksa Tauja iz vrst ANC. »Poskrbeli bomo za spremembe, ki bodo našim ljudem prinesle službe. To mesto bo znova delovalo,« je po potrditvi na čelo lokalni oblasti povedal nov župan, sicer znan poslovnež.
Izguba še enega ključnega južnoafriškega mesta je le zadnji v vrsti porazov stranke ANC po lokalnih volitvah 3. avgusta. Opozicijska DA je s podporo manjših strank že prevzela vodenje mesta Pretoria pa tudi obmorske občine Nelson Mandela Bay, v rokah pa je obdržala tudi Cape Town.
Lokalne volitve so pokazale, da stranka ANC, ki je v prvih letih po apartheidu in pod vodstvom Nelsona Mandele uživala trdno podporo volivcev, izgublja zaupanje. Podpora od zadnjih lokalnih volitev leta 2011 se je iz skoraj 62 odstotkov znižala na nekaj manj kot 54 odstotkov. Od šestih največjih mest je absolutno večino glasov zbrala le v Durbanu. Razlog za to so številni korupcijski škandali, v središču katerih so se znašli pomembni člani stranke, predvsem tudi njen predsednik Jacob Zuma.
Tokratne lokalne volitve so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pravzaprav veljale za referendum o kontroverznem južnoafriškem predsedniku Jacobu Zumi, ki se spopada s številnimi obtožbami in očitkih o korupciji.
Marca letos je najvišje južnoafriško sodišče potrdilo, da je kršil ustavo, ko je z milijoni javnega denarja obnovil in nadgradil svojo zasebno rezidenco. Pred dvema mesecema je sledil še en udarec − sodišče je potrdilo, da bi mu morali soditi zaradi obtožnice, ki jo je tožilstvo leta 2009, tik pred njegovi izvolitvijo na čelo države, opustilo. Dokument ga v skoraj 800 točkah bremeni korupcije, povezane z milijardnim državnim orožarskim poslom s konca 80. let. Ponovno odprtje primera je zahtevala opozicijska DA, sodišče je naposled njihovi zahtevi ugodilo, saj da je bila tedaj odločitev o opustitvi pregona »neracionalna«.
Zuma je vse obtožbe o vpletenosti v korupcijo vselej zanikal in namerava kljub pritiskom opozicije vztrajati. Obtožbe razlaga kot poskus nedemokratičnega rušenja predsednika. Njegov drugi mandat se bo končal leta 2019.
