Med modrim nebom in toplo sobo

Številni Kitajci primerjajo ­preobrazbo od premoga do plina z velikim skokom naprej­ leta 1958, ko je Mao hotel ­pospešeno industrializacijo.

Konec novembra je bilo nebo nad Pekingom modro. To v kitajskem glavnem mestu ni nekaj vsakdanjega, ampak predvsem posledica vladne prepovedi uporabe premoga za ogrevanje. Ko so prebivalci glavnega mesta začeli snemati maske, s katerimi so se ščitili pred smogom, so otroci v vasi Qicun v pokrajini Hebei sedeli na šolskem dvorišču in spremljali učno uro ­zadekani v jopiče.

Nebo je bilo jasno in učitelj jih je poslal na sonce, da bi se pogreli. Ko zunanja temperatura pade pod ničlo, je v šoli ledeno. Zakaj so peči v učilnicah hladne, ni težko pojasniti. Prepovedano je nalagati premog, nov sistem za gretje na plin pa še ni vzpostavljen. Snope koruzne slame in dračje, ki so jih učenci prinesli, da bi zakurili ogenj in se tako brez kršenja predpisov nekoliko ogreli, so hitro pogoreli.

»Zmrznili bomo, na pomoč,« je vzkliknil eden od uporabnikov družabnega omrežja weibo iz Hebeia. »Da bo zrak čist, morajo reveži zmrzovati!« je komentiral drugi. Nezadovoljstvo je raslo, dokler ni ministrstvo za zaščito okolja poslalo »hitre pošiljke« vodstvom vlad v 28 mestih na severu. Od njih so zahtevali zmanjšanje uporabe premoga, dokler ne bodo pripravljeni preiti na uporabo plina.

Za rekordno zmanjšanje emisij

Ambicije azijske sile postati svetovna voditeljica pri zmanjševanju emisij škodljivih plinov so se nekoliko umirile. Zima je v nekaj tednih pokazala, zakaj je v državi z 1,4 milijarde ljudi tako težko obvladati odvisnost od premoga, ki je največji krivec za veliko onesnaženost zraka. Celo v mestih, v katerih obstaja infrastruktura za prehod na plin, so nizke temperature privedle potrošnjo premoga do točke, ko je cena tega energenta zrasla do nemogočih višav. V nekaterih mestih so ustavili proizvodnjo, da bi zagotovili meščanom toplo prebivališče. Ko pa so prišli prvi računi za plinsko ogrevanje, so mnogi kljub mrazu zavrnili radiatorje. Kitajska se je tako ponovno vrnila v dobo premoga.

Zaradi prepovedi kurjenja premoga številni Kitajci že zmrzujejo. Foto: Reuters

V govoru, ki ga je kitajski in partijski voditelj Xi Jinping imel na oktobrskem 19. partijskem kongresu, je obljubil, da bo njegova vlada prevzela »vodilno vlogo v mednarodnem sodelovanju, posvečenem podnebnim spremembam«. Zatem je delegacija ZDA na podnebni konferenci v Bonnu poudarila, da ji, glede na odstop od pariškega sporazuma po ukazu predsednika Donalda Trumpa, ni treba biti politično korektna, kar zadeva premog. Vse oči so zato uprte v Kitajsko, ki se zaveda nujnosti zmanjševanja ogljikovega dioksida. Zaradi posledic onesnaževanja namreč dnevno umre od 4000 do 5000 njenih ­državljanov.

Dvig cene zemeljskega plina

V boju proti premogu je Peking ponovno uporabil taktiko velikega skoka naprej, s katerim je šest desetletij prej poskušal pokojni vodja Mao Zedong na hitro industrializirati državo. Takratna posledica je bila velika lakota, ki je vzela na desetine milijonov življenj. Danes je posledica zmrzovanje, na srečo brez žrtev.

Vendar je zaradi prepovedi uporabe premoga poraba zemeljskega plina letos v primerjavi z lani narasla za 14 odstotkov. To je preseglo pričakovanja. Celo tako, da je izzvalo podvojeno ceno tega energenta. Čeprav so prebivalci velikih mest v anketah izjavili, da so zaradi zaščite okolja pripravljeni potrošiti več za čistejše ogrevanje, so mnogi zaskrbljeni zaradi domačega proračuna. Težava je v tem, da prava zima šele prihaja.

Uvoz plina se je v prvih desetih mesecih povečal za 25 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Kitajska gre prav gotovo v smeri preseganja Južne Koreje, da bi postala druga svetovna uvoznica zemeljskega plina. Takoj za Japonsko. Novembra in decembra bo znova zrasla potrošnja premoga. Zgolj novembra je od zunaj uvoženih več kot 22 milijonov ton, kar je 3,6 odstotka več kot oktobra, a še vedno manj kot tega meseca lani. Težava je v tem, da je bilo kitajskim premogovnikom zaukazano zmanjšanje proizvodnje v pričakovanju, da bodo prešli na čisti vir energije. Kitajska ne bo odstopila od pariškega sporazuma. Vendar bo njena pot do modrega neba vijugasta. Malce premoga in malce plina ter malce zmrzovanja. Do končnega očiščenja.