Tiskane izdaje
Bruselj, Washington, Teheran − Mednarodna skupnost z izjemo Izraela pozdravlja včeraj sprejeta ključna določila sporazuma o omejitvah iranskega jedrskega programa, o katerih so se dogovorili na maratonskih pogajanjih med šesterico pogajalk in Teheranom. Cilj sporazuma, ki naj bi ga dokončno pripravili do konca junija, je zagotoviti, da se Teheran ne bi na skrivaj dokopal do jedrskega orožja, a v Izraelu opozarjajo, da bo dogovor prinesel prav to.
Rok za pogajanja, ki ga je določila Bela hiša, se je iztekel že v torek ponoči, a so ga za dva dni podaljšali. Po najprej precej temačnih napovedih so sinoči sporočili, da sta obe strani vendarle pristali na glavne pogoje, na katerih naj bi temeljil sporazum, z doseženim pa so se strinjali tako v Washingtonu kot v Teheranu.
Ameriški predsednik Barack Obama je pozdravil »zgodovinski sporazum«, a posvaril, da je pred pogajalci še veliko dela. »To je dober dogovor, ki dosega naše ključne cilje,« je dejal Obama in dodal, da bodo ZDA, njene zaveznice in svet varnejši, če bo dogovor privedel do dokončnega sporazuma. »Če bo Iran goljufal, bo svet to izvedel,« je v televizijskem nagovoru še dejal ameriški predsednik.
Ameriški zunanji minister John Kerry, ki je zadnje tedne preživel v družbi iranskega kolega Mohameda Džavada Zarifa, je poudaril, da »zahtevati od Irana, naj kapitulira, ni ne politika ne uresničljiv načrt«. Zarif pa je dejal, da bo mednarodni nadzor dokazal »miroljubne namene jedrskega programa«, ter dodal, da bodo še naprej izvajali bogatenje urana in se ukvarjali z raziskavam in razvojem jedrske tehnologije. Po njegovih besedah se takoj lahko lotijo priprave končnega sporazuma. Iranski predsednik Hasan Rohani je nato napovedal, da se bo snovanje končnega dogovora, ki mora biti sprejet do 30. junija, začelo nemudoma.
Tehnične podrobnosti
Mednarodna pogajalska skupina mora v treh mesecih s Teheranom uskladiti več tehničnih podrobnosti.
V okvirnem dogovoru, sprejetem v Lozani, se je Iran zavezal, da bo za dve tretjini zmanjšal kapacitete za bogatenje urana in da bo naslednjih deset let dovolil mednarodne inšpekcije jedrskih objektov. Bolj ali manj ves obogaten uran bo bodisi predelal bodisi poslal v tujino ter s tem sedanje zaloge z desetih ton zmanjšal na 300 kilogramov. Teheran se je tudi zavezal, da petnajst let ne bo bogatil urana čez mejo 3,67 odstotka.
Poleg tega okvirni dogovor Iranu pušča objekt za plemenitenje urana za jedrsko energijo v Natanzu, medtem ko bodo podoben objekt Fordo preoblikovali v jedrski raziskovalni center. Objekt za proizvodno plutonija v Araku bodo ustavili. Iran bo tudi za približno dve tretjini zmanjšal število centrifug.
Nadzor nad dogovorom naj bi izvajala Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA). Sankcije proti Iranu, ki bi po dogovoru lahko odpravili, ko bodo IAEA potrdila, da je Iran izpolnil svoje obveze.
Mednarodna skupnost pozdravlja dogovor z Iranom, Izrael svari
Po objavi sporazuma je na ulicah iranskega glavnega mesta Teheran zavladalo spontano veselje. Po navedbah očividcev se je na deset tisoče ljudi, predvsem mladih, podalo na ulice, da bi proslavili dogovor.
V Teheranu je zavladalo spontano veselje. Foto: Ebrahim Noroozi/AP Pictures
Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je dejala, da bosta EU in ZDA vse sankcije proti Teheranu, ki so povezane z njegovim jedrskim programom, umaknili po tem, ko bo Agencija ZN za jedrsko energijo potrdila, da se Iran drži svoje strani dogovora. Francija pa je ob tem posvarila, da bi sankcije lahko znova uveljavili, če Teheran dogovora ne bo v celoti spoštoval.
Nemška kanclerka Angela Merkel je v odzivu na sprejetje dogovora ocenila, da mednarodna skupnost še nikoli ni bila tako blizu sporazuma, ki bi Iranu preprečil dostop do jedrskega orožja.
Dogovor je pozdravila tudi Rusija in ga označila za priznanje iranske brezpogojne pravice do civilnega jedrskega programa. Rusko zunanje ministrstvo je še ocenilo, da bo imel dogovor pozitiven vpliv na varnostne razmere na Bližnjem vzhodu.
Pozitivno so se odzvali tudi Združeni narodi. Generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je ocenil, da bo dogovor prispeval k miru in stabilnosti v regiji. Dodal je, da dogovor, ki naj bi ga dokončno izoblikovali do 30. junija, znatno omejuje iranski jedrski program in vodi v odpravo vseh sankcij proti Iranu.
Po drugi strani pa se je na sprejetje dogovora z velikim nezadovoljstvom odzval Izrael, ki meni, da dogovor povečuje tvegaje za jedrsko oborožitev Irana in »grozljivo vojno«. Izraelski premier Benjamin Netanjahu meni, da dogovor Iranu ne bo prekrižal načrtov o dostopu do jedrskega orožja, ampak jih bo omogočil. Netanjahu je tudi posvaril, da bo tovrsten dogovor ogrozil preživetje Izraela, zaradi njegovega sprejetja pa je že sklical sejo izraelske vlade, na kateri bodo sodelovali tudi varnostni strokovnjaki.
