Tiskane izdaje
Berlin – »Časi, ko smo se lahko popolnoma zanesli na druge, so delno mimo, to sem ugotovila v zadnjih dneh,« je nemška kanclerka Angela Merkel povedala po težavah, ki jih drugim članicam organizacije G7 povzroča ameriški predsednik Donald Trump, EU pa brexitovska Velika Britanija.
»Evropejci moramo svojo usodo resnično vzeti v svoje roke,« je krščanskodemokratska političarka povedala ob strani bavarskega prvaka Horsta Seehoferja iz sestrske CSU, ki ga je v münchenskem Truderingu obiskala na pivu. »Seveda potrebujemo prijateljske odnose z ZDA in Veliko Britanijo pa tudi z drugimi sosedi skupaj z Rusijo,« je nadaljevala pred nekaj tisoč poslušalci v pivskem šotoru, »a moramo vedeti, da se moramo sami kot Evropejci bojevati za svojo prihodnost in svojo usodo.«
Komentatorji opozarjajo, da je ameriški predsednik Donald Trump na Natovem vrhu in srečanju G7 nasprotoval številnim dosedanjim dogovorom, Velika Britanija pa z brexitom obrača hrbet evropskemu mirovnemu projektu. »Mislili smo si, da bo po srečanju s predsednikom ZDA potrebovala pavzo, da si opomore,« se je samo na pol pošalil bavarski ministrski predsednik iz stranki kanclerke Merklove sestrske CSU.
»Posebno« evrsko sodelovanje
Če je verjeti vplivnemu nemškemu časopisu Frankfurter Allgemeine Zeitung, se bo nemška prvakinja zavzemala tudi za tesnejše evropsko in še posebno evrsko sodelovanje, kot v svoji nedeljski izdaji navajajo kroge iz kanclerkine bližine. Po teh informacijah je Angela Merkel upala, da bo s politiko majhnih korakov našla skupne točke z ameriškim predsednikom, a v dveh dneh in nočeh pogajanj v Taormini niso dosegli veliko.
Trump vsaj za zdaj trmasto vztraja pri nasprotovanju pariškim in drugim dogovorom o preprečevanju segrevanja ozračja, z ostrimi besedami »bad, very bad« pa je ocenil tudi nemško prodajo avtomobilov v ZDA. Šokirani Nemci se še ne morejo odločiti, ali jih je označil za zlobne ali slabe, zagotovo pa Trump ne upošteva dejstva, da svobodna trgovina koristi vsem in da je BMW največji ameriški izvoznik avtomobilov, kot ga je med njunim prvim srečanjem prepričevala kanclerka.
Ukvarjanje s krizami
Nemška evropska politika je v zadnjih letih pomenila predvsem ukvarjanje s krizami, zdaj pa naj bi Merklova sprevidela nujnost tesnejšega sodelovanja. Takšno usmeritev podpirajo tudi raziskave javnega mnenja, saj se po Allensbachu Nemci še bolj zavedajo prednosti Evropske unije: prvič po padcu berlinskega zidu si večina vprašanih želi hitrejšega združevanja, po britanskem referendumu o izhodu iz EU ter volilnih grožnjah vrste protievropskih nacionalistov od Nizozemske do Francije v številnih mestih vsak teden demonstrirajo za Evropo.
Po podatkih FAZ novi evropski načrt nemške kanclerke ne vsebuje le gospodarskih tem, prednostna naloga je begunsko vprašanje, pri katerem se v Taormini prav tako niso mogli zediniti z Donaldom Trumpom. »Ko je kanclerka marca letela proti Kairu in Tunisu, je z letalskega okna presunjena opazovala, kako blizu sta Sicilija in Etna afriški celini,« navaja nemški časopis.
Nujni stabilizaciji Libije, od koder zdaj prihaja večina migrantov, slabo kaže, zato po informacijah FAZ kanclerki več upanja vzbuja vojaško sodelovanje med evropskimi državami. Tega so doslej zavirali Britanci, vzhodnoevropske države pa so zdaj zaradi dvojne grožnje Rusije in Trumpa bolj odprte za sodelovanje.
Obrisi reforme
Del nove nemške evropske politike je tudi prihodnost gospodarske in valutne unije, ki ob »drugih svetovnopolitičnih katastrofah« ni več videti najtežji problem, še posebno ker tudi novi francoski predsednik Emmanuel Macron zavrača skupne varščine za evrske dolgove. To je razumljivo, saj bi bila njegova država zanje druga največja garantka takoj za Nemčijo, z Macronovim predlogom skupnega evrskega finančnega ministra pa bi se lahko strinjal tudi nemški Wolfgang Schäuble, če bi ta s skupnimi sredstvi nagrajeval strukturne reforme v državah članicah – nemški kancler Gerhard Schröder je moral te še plačali z rahljanjem maastrichtskih kriterijev. Sredstva za to naj bi dobili z davkom na dodano vrednost, davkom na finančne transakcije in morda celo povečanimi pristojbinami za bencin, s katerimi je zaradi begunske krize že grozil nemški finančni minister. Nekateri omenjajo tudi obveznice nove evropske gospodarske vlade, a bi zanje jamčile vse države članice, in ne več v veliki večini Nemčija. Klasične evrske obveznice je Merklova med evrsko krizo ostro zavrnila.
Vodilni nemški politiki s kanclerko vred so že prej poudarjali, da tesnejše evropsko združevanje še nikoli ni spodletelo zaradi Nemčije, zdaj pa še, da si lahko v okrepitev evrskega območja predstavljajo tudi nove EU pogodbe.
Po trditvah frankfurtskega časopisa bi si nemška politika v zameno za takšne kompromise želela Jensa Weidmanna na čelu Evropske centralne banke po koncu mandata sedanjega italijanskega predsednika Maria Draghija. Sedanji voditelj Bundesbanke na čelu ECB bi morda povečal naklonjenost dvomljive nemške konservativne javnosti do novih evropskih idej, te pa bi lahko pomagale francoskemu predsedniku Macronu. »Nihče si ne želi vladavine nacionalistke Marine Le Pen čez pet let v sosednji državi, je slišati iz krogov Angele Merkel,« piše nemški časopis. Finančna ministra Nemčije in Francije Wolfgang Schäuble in Bruno Le Maire sta že sestavila delovno skupino, ki bo julija predlagala reforme evrskega območja, med njimi korake k skupnemu davčnemu sistemu.
