Milijon žensk in zaprta vrata vlade

Več sto tisoč protestnikov na ulicah in zaustavljeno delo zvezne vlade so zaznamovali prvo obletnico predsedovanja Donalda Trumpa. Ni še povsem jasno, koga bodo volivci okrivili za novo paralizo zveznih ustanov, rožnati protestniki pa z napisi »Upri se« niso puščali dvoma, proti komu korakajo.

Ponovitve velikih dogodkov, kot je bil lanski pohod žensk, ko se je samo v Washingtonu zbralo skoraj pol milijona protestnikov, v ZDA pa po nekaterih ocenah več kot štiri milijona ljudi na največjem enodnevnem protestu v zgodovini države, so pogosto le blede kopije. Toda v soboto je po ameriških mestih znova korakalo na sto tisoče pohodnikov, znova za pravice žensk in znova proti predsedniku države. Pomagal je silni razmah gibanja #TudiJaz, ki razkriva razsežnosti spolnega nasilja in nadlegovanja žensk na vseh ravneh ameriške družbe. »Zaradi vas se revolucija nadaljuje,« je v Los Angelesu oznanila igralka Natalie Portman. Rožnati val je hkrati postal politično gibanje, ki je prineslo rekordno število ženskih kandidatk na prihajajočih jesenskih volitvah.

»Na vso moč sem si želela priti na pohod in pokazati, da smo po enem letu še vedno tukaj,« je v New Yorku dejala Irene Liu, podobno kot Brianna Gallina, ki ni mogla na lanski pohod, letos pa sta prišli skupaj z mlajšo sestro. Njun oče, ki je volil za Trumpa, ni mogel razumeti, zakaj je korakanje tako pomembno, Brianna je dejala, da si želi predvsem enakopravnosti.

Sobotno skandiranje pred Trumpovim hotelom na trgu Columbus Circle je bilo jasno, kdo je glavna tarča. »Usrana luknja!« je odmevalo iz tisočih grl. »Ne moreš zgraditi zidu, tvoje roke so premajhne,« se je predsedniku posmehovala Annabelle Sherman in pri komaj 13 letih z iztegnjenim sredincem proti hotelu pokazala, kaj kljub rosnim letom misli o predsedniku države. »Nočem zidu, s katerim naj bi odgnali priseljence, tukaj smo vsi priseljenci,« je pojasnila svoj upor.

Ustavljena vlada

Razprava o priseljencih je v osrčju novega političnega zapleta v Washingtonu, zaradi katerega od sobote zvezna vlada uradno nima več denarja za svoje delovanje. Demokrati v senatu so v petek blokirali sprejetje zakona o njenem začasnem financiranju, ker republikanci vanj niso vključili rešitve položaja »sanjačev«, okoli 800.000 Američanov, ki so jih starši kot otroke brez ustreznih dokumentov pripeljali v ZDA.

Trump je jeseni razveljavil predsedniški ukaz, s katerim jih je njegov predhodnik Barack Obama zavaroval pred izgonom iz države, in kongresu naložil, naj do začetka marca z ustreznim zakonom uredi njihov položaj ali pa jih bodo začeli izganjati. Sredi meseca se je zdelo, da je rešitev blizu, potem pa je Trump zahteval, naj v zameno za sanjače dobi denar za svoj zid. Po trditvah prvega senatorja levice Chucka Schumerja naj bi Trump tudi v urah pred ustavitvijo dela vlade spreminjal stališča. »Pogajanje s to Belo hišo je kot pogajanje z želejem,« je opisal izmuzljivost državnega vrha.

Nemudoma se je začelo tekmovanje v nizanju obtožb, kdo je kriv za nov zaplet. Beli hiši in desnici gredo na roke izjave vodilnih demokratov iz leta 2013, ko je desnica dosegla ustavitev dela vlade, na levici pa so trdili, da so zaradi političnega izsiljevanja za talca vzeli celotno državo. Republikanci nenehno ponavljajo, da levica zaradi nedokumentiranih priseljencev ogroža vojsko in varnost celotne države, prve meritve javnega mnenja pa kažejo, da večji del vprašanih za zadnji zaplet bolj krivi demokrate kakor Trumpa in desnico.

»Tradicionalno je stranka, ki ima v rokah vse vzvode oblasti, kriva za takšne politične zaplete. Toda tradicionalno nekdo, kot je Trump, nikoli ne bi mogel biti izvoljen za predsednika,« meni William Galston iz mnenjske organizacije Brookings Institution. Včeraj so se pogajanja nadaljevala, ob odločnosti Bele hiše pa se je zdelo, da bodo morali popustiti demokrati.