Tiskane izdaje
La Paz − Bolivijski predsednik Evo Morales je po poročanju Slovenske tiskovne agencije razglasil zmago na nedeljskih predsedniških volitvah. Glede na rezultate vzporednih volitev je Morales dobil skoraj 60 odstotkov glasov, njegov najpomembnejši izzivalec, magnat Samuel Doria Medina, pa okoli 25 odstotkov. To bo že tretji zaporedni Moralesov mandat.
Uradnih rezultatov sicer še ni, vendar to ni ustavilo Moralesa, da je na podlagi rezultatov vzporednih volitev že razglasil zmago. Kot poroča nemška tiskovna agencija DPA, jo je posvetil pokojnemu venezuelskemu predsedniku Hugu Chavezu in kubanskemu voditelju Fidelu Castru.
»Ta triumf demokracije bolivijskega ljudstva je posvečen tistim, ki nasprotujejo kapitalizmu in imperializmu. Posvečen je vsem antiimperialističnim predsednikom,« je dejal z balkona predsedniške palače v La Pazu, ki jo imenujejo Palacio Quemado oziroma požgana palača. Pred palačo pa se je zbrala množica več tisoč njegovih podpornikov, poroča STA.
Bolivijska ustava sicer dovoljuje le dva zaporedna predsedniška mandata, a Morales se lahko za še tretjega poteguje v skladu z odločitvijo vrhovnega sodišča, da njegovo prvo predsedovanje v obdobju od 2006 do 2009 ne šteje kot mandat. Opozicija je bila do te odločitve izredno kritična.
Moralesova najpomembnejša izzivalca sta bila »cementni« mogotec Doria Medina, ki ga je Morales brez težav premagal že na zadnjih dveh volitvah, ter Jorque Quiroga, ki je bil za kratek čas predsednik države v letih 2001 in 2002.
Doria Medina je obljubil čistko v pravosodju, medtem ko je Quiroga stavil predvsem na boj z organiziranim kriminalom. Bolivija je tretja največja proizvajalka kokaina na svetu. A oba sta na volitvah pogorela.
Karizmatični 54-letni Morales, prvi bolivijski predsednik iz plemena staroselcev in nekdanji pridelovalec koke, je od svojega prvega predsedniškega mandata med drugim nacionaliziral naftno in plinsko industrijo ter prihodke usmeril v javne storitve in infrastrukturo. Državi je zagotovil okoli petodstotno letno gospodarsko rast.
Število prebivalcev, ki v Boliviji živijo v ekstremni revščini, se je od leta 2006 precej znižalo − iz skoraj tretjine na petino. Prihodki iz naslova nafte in plina zdaj predstavljajo okoli 35 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), potem ko je njihov delež pred osmimi leti znašal le okoli deset odstotkov.
Ob predsedniških volitvah so volivci sicer izbirali tudi poslance v bolivijski kongres. Morales upa, da bo njegovo Gibanje za socializem (Mas) dobilo dvetretjinsko večino, ki bi mu omogočila spremembe ustave. S tem bi si verjetno odprl pot za še četrti predsedniški mandat, še piše STA.
